Dogodki

TEDEN BOJA PROTI RAKU - presejalni program zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki

V prvem tednu marca obeležujemo teden boja proti raku. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je ob obeležitvi tega tedna k sodelovanju povabil SVIT-državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki bo obiskovalcem podrobneje predstavljen na Gregorjevem sejmu v Novem mestu, od 12. do 14. marca 2010, vsak dan med 9.in 18. uro.

Ta presejalni program (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki) zahteva večjo osebno aktivnost udeleženca (izjava o prostovoljnem sodelovanju, pravilen odvzem vzorca, pošiljanje vzorca...), kar marsikdaj odpira kopico vprašanj in nelagodnosti. Poleg odgovorov na odprta vprašanja v tej zvezi na Svitovi stojnici, nam bodo strokovnjaki na sejemskem prostoru na razpolago vse tri dni na ogled postavili napihljivi model črevesa (kot 160 cm visok tunel), v katerem si bomo obiskovalci lahko ogledali zdravo sluznico debelega črevesa, hemeroide, polipe, različne bolezenske slike, različne faze razvoja raka in žilje.

K sodelovanju vabljena vsa javnost.

 

TEDEN BOJA PROTI RAKU

Prvi teden v marcu bo po vsem svetu posvečen boju proti raku. V poročilu Mednarodne zveze proti raku (UICC ) je zapisano, da v svetu zaradi teh bolezni umre več ljudi kot zaradi aidsa, malarije, tuberkuloze in prometnih nesreč skupaj. SZO ocenjuje, da je 40 % vseh smrti za rakom mogoče preprečiti. Poleg preprečevanja je pomembno tudi zgodnje odkrivanje in zdravljenje. V Sloveniji sta se že dobro uveljavila preventivna programa ZORA in DORA, od leta 2008 pa poteka tudi SVIT - državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ta bo obiskovalcem podrobneje predstavljen na Gregorjevem sejmu v Novem mestu.

Raki nastanejo zaradi poškodb dedne snovi v celicah, zaradi česar postanejo celice nenormalne in se začnejo nenadzorovano razmnoževati.
Nastanek poškodb dedne snovi v celicah pripisujemo karcinogenim dejavnikom. Najpomembnejše skupine teh dejavnikov so kajenje, sevanja, različne kemične snovi in tudi infekcije.
Do razvoja raka lahko pride tudi zaradi slučajnih napak pri delitvi celic (delitvi dedne snovi), včasih pa so napake, ki lahko pripeljejo do nastanka raka, prirojene in so v vseh celicah. Sama prirojenost takšne napake še nič ne pomeni, šele v zapletenih medsebojnih delovanjih dedne snovi s prirojeno motnjo in dejavnikov tveganja (kajenje, sevanja, kemične snovi in nekatere infekcije itd) se lahko razvije rak.

Na splošno se delijo rakaste bolezni na benigne (gre za oblike, ki povzročajo zdravstvene težave samo zaradi velikosti) in maligne, pri katerih pa rakaste celice napadejo sosednja tkiva, lahko pa se po krvnem in / ali limfnem sistemu razširijo tudi v druge dele telesa. Govorimo o razsevkih ali metastazah.

Nekatera dejstva o raku

V letu 2008 je na svetu na novo zbolelo okoli 12,4 miljona ljudi in zaradi teh bolezni je umrlo 7,6 miljona ljudi.
V Sloveniji je v letu 2006 na novo zbolelo 11.043 ljudi, zaradi teh bolezni je umrlo 5.284 ljudi, z rakom je v tem letu živelo 67.713 ljudi.
V Jugovzhodni Sloveniji je v letu 2006 na novo zbolelo 712 ljudi, v Posavju 341.

Ocena je, da se bo breme zaradi teh bolezni povečevalo in da bo leta 2030 (torej čez 20 let) umrlo štirikrat več ljudi po vsem svetu, kot v letu 2008.

Glavni dejavnik tveganja (poleg tega, da smo ljudje): staranje!.

Približno eno tretino vseh rakov je možno preprečiti (da ljudje sploh ne bi zboleli) in prav toliko ljudi je možno uspešno pozdraviti, če so pravočasno odkriti in so zagotovljeni pogoji za zdravljenje.

Najpogostejše skupine rakov v Sloveniji:
 pri moških: rak pljuč 16 %, prostata 15 %, koža (brez melanoma)15 %, debelo črevo in danka 13 % vseh rakov,
 pri ženskah: dojka 21 %, koža (brez melanoma) 18 %, debelo črevo in danka 11 %, pljuča 6 % vseh rakov pri ženskah.

Zagovorniki preprečevanja in obvladovanja te bolezni so leta 2006 sprejeli Svetovno deklaracijo o raku. Varuh te deklaracije je Mednarodna zveza proti raku (UICC) in njen namen je zmanjšati breme raka ter je vodilo politiki, kaj naj ukrene in katere ukrepe naj ponudi prebivalstvu za čim boljše obvladovanje raka. Evropski kodeks proti raku vsebuje navodila ljudem, kaj lahko sami storijo za to, da si zmanjšajo verjetnost bolezni in izboljšajo možnost zdravljenja. Bistvo tega kodeksa je celovita skrb za zdravje s posebnimi povdarki na:

 ustreznem (zdravju naklonjen) življenskem slogu,
 zdravem prehranjevanjem,
 zmerni telesni dejavnosti,
 vzdrževanju normalne telesne teže,
 nekajenju (aktivno, pasivno),
 zmernem uživanju alkohola,
 zmernem sončenju in primerni zaščiti pred ultravijoličastimi žarki in
 izogibanju različnim dejavnikom tveganja nasploh.

V okviru preprečevanja in obvladovanja rakastih bolezni je pomembna pozornost do vseh sprememb v telesu in tudi do neobičajnih sprememb v počutju.

Pomembni so presejalni programi (za raka dojke, raka debelega črevesa in danke in raka materničnega vratu) ter preventivna cepljenja (npr. otrok proti hepatitisu). V reviziji kodeksa, ki se že pripravlja, lahko pričakujemo tudi priporočilo za cepljenje proti okužbi s HPV.

Za odkrivanje nekaterih vrst te bolezni so že na voljo bolj ali manj preproste preiskave in testi, s katerimi se ugotovi rak ali njegove predstopnje tudi pri ljudeh, ki nimajo še nobenih težav. Uporabo takih testov pri navidezno zdravih ljudeh imenujemo presejanje (screening). Te preiskave so zelo uveljavljene pri ženskah: ZORA (pregled brisa materničnega vratu) in DORA (rentgensko slikanje dojk - mamografija). Za oba spola pa se je v RS že začel izvajati nov državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki SVIT.

Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo v letu 2006 odkritih 1.284 novih primerov raka na debelem črevesu in danki, kar je med vsemi raki predstavljalo drugo najpogostejšo obliko raka pri obeh spolih. V zdravstveni regiji Novo mesto je bila to med leti 2002 - 2006 najpogostejša oblika raka pri moških in tretja najpogostejša oblika pri ženskah. Pogostost tovrstnega raka narašča že od leta 1950, ko so začeli v registru beležiti nove primere bolezni. Prav tako podatki Registra med leti 1993 in 1997 kažejo, da je več kot 80 % bolnikov z rakom na debelem črevesju in 70 % bolnikom z rakom na danki odkritih, ko se je ta že razširil iz črevesne stene v bezgavke ali pa so prisotni tudi že zasevki. Gre za obliko raka, ki se razvija razmeroma počasi in brez izrazitih bolezenskih znakov, dokler ni bolezen že v napredovani fazi. Ta bolezen je javnozdravstveni problem: ne le zaradi pogostosti zbolevanja (ki se še kar povečuje), temveč tudi zaradi poznega odkrivanja.
Program SVIT - državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki - temelji na odkrivanju prikrite krvavitve v blatu z zelo občutljivim imunokemičnim testom (FOBT) in v primeru pozitivnega testa tudi na kolonoskopiji. Namenjen je vsem Slovencem v starosti 50 - 69 let, ki imajo osnovno zdravstveno zavarovanje. Celoten postopek sodelovanja je za udeležence brezplačen. Voden je centralno iz Centra Svit, kjer opravljajo tudi teste FOBT, v primeru pozitivnega testa pa se v postopek vključi osebni zdravnik.

Presejalni program SVIT zahteva veliko osebno aktivnost udeleženca (izjava o prostovoljnem sodelovanju, pravilen odvzem vzorca, pošiljanje vzorca...), kar marsikdaj odpira kopico vprašanj in nelagodnosti. Zato smo se na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto odločili, da v aktivnosti obeležitve tedna boja proti raku vključimo praktičen prikaz ter k sodelovanju povabili sodelavce iz SVIT-a in organizatorje Gregorjevega sejma. Poleg odgovorov na odprta vprašanja v tej zvezi na Svitovi stojnici, nam bodo strokovnjaki na sejemskem prostoru na razpolago vse tri dni na ogled postavili napihljivi model črevesa (kot 160 cm visok tunel), v katerem si bomo obiskovalci lahko ogledali zdravo sluznico debelega črevesa, hemeroide, polipe, različne bolezenske slike, različne faze razvoja raka in žilje. Zelo poučno.

 

‹ nazaj