Dogodki

Okrogla miza ''Aktivisti OF in njihova vloga pri osvobajanju domovine''

Datum in ura: Sobota, 24.09.2016, od 11. ure dalje
Lokacija: Kulturni dom Otočec
Organizator: Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in krajevna organizacija ZB Otočec

Združenje borcev za vrednote NOB Novo mesto in

krajevna organizacija ZB Otočec

VABITA na okroglo mizo z naslovom

Aktivisti OF in njihova vloga pri osvobajanju domovine,

ki bo potekala v soboto, 24. septembra 2016, ob 11.00 v Kulturnem domu Otočec.

Gostje dr. Anton Vratuša, Bogdan Osolnik in Janez Stanovnik bodo obudili spomine na svoje delo v OF, na sodelovanje z Vinkom Paderšičem in srečanja z Beceletovo družino ter predstavili prispevek aktivistov OF in civilnega prebivalstva k uspehu narodnoosvobodilnega boja.

***

Okrogli mizi bo sledil pohod v Zagrad k Beceletovi jami, ki se bo zaključil s polaganjem venca v čast padlim aktivistom ter drugim žrtvam fašizma in nacizma.

Novo mesto, 12. 9. 2016

Jože Florijančič,

predsednik ZB NOB Novo mesto

Alojz Jožef,

predsednik KO ZB Otočec

Zgodovinski okvir

Letos je minilo 75 let od ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, v svetu edinstvene organizacija, ki je povezala Slovenke in Slovence različnih svetovnonazorskih pogledov v boju proti okupatorju in se kot blisk razširila v vse konce naše domovine. Ideja Osvobodilne fronte je zajela vse sloje prebivalstva: delavce in kmete – ti so v uporu proti okupatorju videli možnost za »nov svet« socialne pravičnosti –, izobražence in kulturne delavce. V odpor so se vključevale vse generacije od otrok do starcev. V Osvobodilno fronto so se zelo hitro vključili tudi prebivalci sedanje novomeške občine in vasi na področju sedanje Krajevne skupnosti Otočec niso bile nobena izjema.

Na področju rajona Št. Peter (okrožje Novo mesto; podokrožje Šmarjeta–Škocjan) so zelo aktivno delovali vaški odbori OF, vaščani so nudili zavetje partizanom in jim omogočili, da so se nekoliko oddahnili od bojev. V bližnji Herinji vasi je bila na primer v hiši Franca Jožefa javka, kamor so iz Novega mesta prinašali perilo in sanitetni material za partizane. V bližini Golušnika je bil bunker, ki je služil kot skladišče za strelivo in obleko; v Štravberku je bila na Vovkotovem skednju zasilna bolnišnica, ki so jo po približno 14 dneh preselili k cerkvi sv. Jurija v Grčevje; v bližini srednjega Grčevja je delovala tiskarna – ciklostilna tehnika.

Vojna je terjala tudi žrtve: zavedni Slovenci so polnili okupatorjeve zapore in taborišča; Italijani so 24. septembra postrelili aktiviste iz Beceletove jame in iz jame v Žlebeh, v Beceletovi jami je smrt namesto predaje izbral Vinko Paderšič, ki je bil po vojni proglašen za narodnega heroja. Belogardisti so decembra 1942 ujeli, mučili in ubili aktivista Miho Janca iz Trške Gore in Jožeta Šklandra s Pahe. Domobranci so decembra 1943 močno pretepli in nato ustrelili učitelja Karla Jakopca. Kmalu po Kočevskem zboru so Nemci ubili Franca Beceleta in njegovo ženo ...

Čeprav se moramo ozirati predvsem v prihodnost, pa ravno zaradi nje ne smemo pozabiti preteklosti. Le tako se morda ne bo nikoli več ponovila vojna morija. Danes nam bodo pomagali pri spominjanju naši gostje, dr. Anton Vratuša, Bogdan Osolnik in Janez Stanovnik. Vsi trije so bili aktivisti Osvobodilne fronte, udeleženci NOB, po vojni pa so pomagali graditi novo državo in jo uspešno predstavljali tudi zunaj njenih meja.

Predstavitev gostov

Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 v Prekmurju na Doljnih Slavečih, občina Grad. Leta 1941 je diplomiral in doktoriral na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer se je v Slavističnem seminarju seznanil z Vinkom Paderšičem. Takoj po okupaciji Slovenije se je leta 1941 kot aktivist Osvobodilne fronte vključil v NOB. Od februarja 1942 do septembra 1943 v internaciji v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Treviso, Padova, Rab. Od septembra 1943 do konca vojne je opravljal razne vojaške in politične dolžnosti, po 1945 pa številne dolžnosti v zveznih organih v Beogradu in v SR Sloveniji.

Bogdan Osolnik se je rodil 13. maja 1920 v Borovnici, otroštvo pa je preživel v Kočevju in Novem mestu. Med 2. svetovno vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte, član Vrhovnega plenuma OF in Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Po osvoboditvi se je posvetil novinarstvu, kulturi ter diplomaciji. V svoji knjigi Z ljubeznijo skozi surovi čas se spominja tudi prvega srečanja s Frenkom Beceletom, enega izmed delegatov na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ter kasnejše usode Beceletove družine.

Janez Stanovnik se je rodil 4. avgusta 1922 in je vojno pričakal kot študent Pravne fakultete v Ljubljani. Pridružil se je Osvobodilni fronti in postal član matičnega odbora. Jeseni 1941 so ga aretirale italijanske okupacijske oblasti. Ker so pri njem našli brevir in rožni venec, mu jih je uspelo prepričati, da je veren študent, ki s komunizmom nima nič. Po tem, ko so ga februarja 1942 izpustili, je odšel v Polhograjske dolomite k partizanom. Med vojno je opravljal večinoma politične naloge. Na Notranjskem je deloval kot inštruktor OF v tandemu s predstavnikom komunistov. Na Dolenjskem je moral blažiti napetosti med tamkajšnjimi krščanskimi socialisti in komunisti. Oktobra je bil na kočevskem zboru izvoljen za člana SNOO. Po vojni je dokončal študij in opravljal različne diplomatske službe, od tega 15 let pri OZN. Od leta 2003 do 2013, ko je odstopil iz zdravstvenih razlogov, je bil predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

‹ nazaj