Dogodki

Beri: Drago Bajt in Lijana Dejak - Pridobljeno s prevodom

Literarni večer z uveljavljenima prevajalcema ruske književnosti. Gosta bosta govorila o svojih izkušnjah prevajanja, ustvarjalnih prijemih, pa tudi o tem, kje (če sploh) je meja med pisanjem in prevajanjem.

V slovenski družbi opažamo dokaj nizko zavest o tem, da je tudi prevod leposlovnega dela avtorsko delo, npr. dosti bralcev niti ne ve, kdo je knjigo prevedel, včasih pa se celo v recenziji pozabi omeniti prevajalčevo ime ... Prevajalski poklic zahteva veliko mero ustvarjalnosti, kot na to opozarja Nives Vidrih: »Poleg tega, da mora prevajalec umetniških besedil odlično obvladati jezik izvirnika in do potankosti jezik prevoda, je nujna tudi literarna žilica oz. umetniški čut. Če je prevajalec inovativno pogumen, je rezultat še boljši. Prevod mora ustrezati izvirniku (pomensko, jezikovno, stilistično, estetsko itd.), hkrati pa mora delovati celostno in koherentno in se brati kot izvirnik. Prevajalec mora biti suveren v svojih rešitvah, ne samovoljno predrzen niti ne klečeplazniški. In pošten (do avtorja, njegovega besedila in bralca prevoda). Svojo odličnost kaže z intuitivnostjo in (nadpovprečno) inteligenco - da najustreznejši prevedek kar zasliši v sebi in da v ciljnem jeziku ne piše neumnosti in nelogičnosti.« (Pobliski v prevode; Bukla, december-januar 2009/2010)

Podobno opozarja tudi Tina Mahkota: »Izjemno visok je v Sloveniji delež prevodne literature in prevodne dramatike, uprizorjene na naših odrih. A trenutki, ko postanejo prevajalci vidni, so še zmerom redki. Premiki v prid večji vidnosti prevajalca so del splošne kulturne vzgoje in širše kulturne politike. Zgodaj je treba začeti, si mislim, in vcepljati vednost o preživetju besdila v prevodu. /.../ /V/ Babilonskih stolpih je filozof Jacques Derrida zapisal: 'Nič ni resnejšega od prevoda. Zato bi rad predvsem opozoril, da vsak prevajalec lahko govori o prevodu, in sicer s pozicije, ki nikakor ni druga ali drugotna. Kajti če je sestava izvirnika zaznamovana z zahtevo po prevodu, potem izvirnik s tem, ko uvede zakon, postane dolžan tudi prevajalcu. Izvirnik se prvi zadolži, je prvi, ki zahteva, ki se začne s primanjkljajem in z moledovanjem po prevodu.'« (Primorske novice, 4. 12. 2009)

Dogodek poteka v koprodukciji z Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Za več informacij o dogodku in obeh gostih sledite spodnjim povezavam.

http://www.dskp-drustvo.si/
http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/125/detail.html
http://www.airbeletrina.si/knjiga/intervju-portret/1879-lijana-dejak-aroboafujem-pisatelje-z-afilico-za-prefinjeno-ironijoal

 

‹ nazaj