Dogodki

Podelitev literarne nagrade ob 20. obletnici delovanja revije Rast

Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja Rast izhaja že dvajseto leto v Novem mestu. Obletnico so sklenili proslaviti delovno, z razpisom anonimnega literarnega natečaja za angažirano poezijo in prozo.

 

Je angažiranost v literaturi še možna in smiselna? Verjetno se je komu postavilo vprašanje, ali je spričo vseh teorij o najrazličnejših koncih kaj takega sploh še smiselno in možno. Toda tak razpis je narekovalo prepričanje, da zgodovinskost in družbenost ne moreta biti mrtvi za poezijo, da mora biti poezija oz. literatura ne samo hedonistična, ampak tudi v živem dialogu, celo v spopadu s svetom in časom, v katerem nastaja, posebno še, če upoštevamo slepo ulico, v katero je svet zašel. Polnost literature je gotovo odvisna od gostote življenja, ki gomazi v njej v vseh oblikah. Potemtakem je v njej prostor tudi za odslikavo družbenih parametrov, ker ti vplivajo tako na globalno kot na individualno. Literatura mora vsekakor govoriti »pravokotno na življenje« tudi v tem smislu. Od nekdaj je to na prepričljiv umetniški način tudi zmogla (Ivan Gregorčič, literarni urednik in predsednik komisije za izbiro prispevkov).

 

Na natečaj je prispelo več kot 80 pesniških in proznih del iz vse Slovenije pa tudi iz tujine. Komisija, v kateri sta bila poleg literarnega urednika Rasti in pesnika Ivana Gregorčiča še pisatelj Damijan Šinigoj in pesnica Marjanca Kočevar, je podelila tri nagrade in izbrala dela štirih avtorjev za objavo:

1. nagrada Matjaž Brulc,

2. nagrada Andrej Adam,

3. nagrada Nejc Gazvoda.

Za objavo v reviji so bila izbrana dela

Barbare Jurša, Staneta Pečka, Marinke M. Miklič in Glorjane Veber.

 

 

Matjaž Brulc je rojen l. 1976, umetnostni zgodovinar in vodja galerije Simulaker. Napisal je tri knjige: zbirko kratkih zgodb Diznilend (Goga, 2005), pesniško zbirko Balade za psa in prhljaj (KUD France Prešeren, 2006) in zbirko zgodb Kakor da se ne bi zgodilo nič (Goga 2009), ki je pri kritikih naletela na izvrsten odziv.

 

Andrej Adam je rojen l. 1969, je profesor filozofije na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Pravi, da se je z literaturo (ponovno) začel ukvarjati letos, čeravno je že kot dijak in študent objavljal v Tribuni, Mentorju, Dialogih in Katedri. Piše tudi družbenokritična besedila in znanstvene članke.

 

Nejc Gazvoda je rojen leta 1985, absolvent filmske režije. Napisal je štiri knjige, od tega sta dve zbirki kratkih zgodb (Vevericam nič ne uide, Goga 2004, Fasunga, Goga 2007) in dva romana (Camera obscura, Goga 2006, in Sanjajo tisti, ki preveč spijo, Študentska založba, 2007). Bil je nominiran za najboljši literarni prvenec, prejel je nagrado fabula za najboljšo zbirko kratke proze, nagrado Zlata ptica za za literaturo, bil je nominiran za nagrado kresnik.

 

Vabljeni!

 

‹ nazaj