Dogodki

ZGODOVINA SLOVENSKE MITOLOGIJE, predstavitev knjige z avtorjem Matjažem Anžurjem

Datum in ura: torek, 23. 4. 2013, ob 20. uri
Lokacija: Čajarna Stari most, Novo mesto
Organizator: KUD VsemuKos

Knjiga Zgodovina slovenske mitologije bi se lahko imenovala tudi Zgodovina slovenskega bajeslovja. Tako bi se pravilno slišalo v našem jeziku. A sem za enkrat pustil ustaljeno formo s tujko, čeprav je eden od namenov knjige prav streti spone manjvrednostnega kompleksa, ki ga ima slovensko bajeslovje v primerjavi z antično grško in rimsko mitologijo.

V knjigi sem želel razbiti mit o "božjem stvarjenju" naših dedov in babic v šestem stoletju. Tudi dedje in babice so imeli svoje dede in babice in te se s pomočjo jezikoslovja, genetike in še česa, da danes odkriti daleč v predzgodovinskem času. Zgodovina naroda danes poimenovanega Slovenci, sega v pradavni čas in z njim sem pričel svojo zgodovinsko bajeslovno pripoved.

 Drug namen moje knjige je bil, da sem želel opozoriti na večplastnost mitološkega in religioznega premišljevanja naših prednikov. Še posebno antični čas, je ponujal mnoge religiozne prakse, ki so pomembno vplivali tudi na poznejšo in sedanjo slovensko duhovnost. Pomembna je tudi religiozna razslojenost po stanovih, na katero se sicer redno pozablja. Zmotno je mnenje, da so slovenske in slovanske vladajoče elite svojo duhovnost vezali le na tradicionalno naravoverje kmečkega življa. Mnogo znakov in znamenj kaže na to, da so bile slovenske in slovanske elite mitraisti, arijanci in še kaj bi se našlo pred dokončno zmago krščanstva. Zmotno je tudi mnenje, da niso vladajoče elite sprevidele vseh družbenih in socialnih prednosti krščanskega modela religioznosti, v generalnih spremembah, ki so se dogajale v tistem času.

In končno v knjigi vseskozi poudarjam vse sinkretizme, ki so se prav gotovo zgodili v dolgih tisočletjih in se nekateri prav trmasto obdržali vse do današnjih dni.

Skratka skušal sem pogumno, čeprav dostikrat v popolnem nasprotju z ustaljeno slovensko znanostjo napisati zgodovino bajeslovja našega naroda, na način, ki bi ne bil sporen zdravi kmečki pameti.

Vljudno vabljeni.

‹ nazaj