Izobraževanja

Predavanje iz ciklusa »Kompleksna družba v radikalni sredini«

sreda, 7.11.2012

Datum in ura: sreda, 7. 11. 2012 ob 16. uri
Lokacija: Mala sejna soba, Muzikološki inštitut, II. nadstropje
Organizator: Slovensko društvo evalvatorjev

Vljudno vabljeni na predavanje.

Zaradi omejitev prostora bo udeležba zagotovljena le predhodno prijavljenim (na bojan.radej@siol.net).

Dogodek se odvija v skladu z rednim programom dela SDE in ni del projekta. Udeležba na predavanjih je brezplačna.

Več: http://www.sdeval.si/Objave/Ciklus-predavanj-Kompleksna-druzba-v-radikalni-sredini.html

Povzetek: Gre za enega temeljnih problemov sociologije, ki pa ima ključen pomen tudi kot politični koncept v EU in ga srečamo v vseh izvedenkah od ekonomske, do socialne in nazadnje do prostorske kohezije. Teoretsko je družbena integracija od Durkheima naprej obravnavana v dvojnosti med svojo mehansko in organsko platjo tega procesa. Prva je zaslužna za integracijo na ravni sistemskih struktur ter zadeva načelna vprašanja, do katerih obstajajo temeljne vrednotne opozicije. V takšnih razmerah je v prid integracije mogoče zagotavljati kvečjemu ohranjanje ravnotežja nasprotij. Druga plat zajema silnice kohezije, ki so sistemsko gledano površne interakcije med člani družbe in jih obravnavajo kot kulturne (Delanty, 2000), transakcijske (Hayek, 1992) in v bistvu protisistemske (Wallerstein, 2004).

Družbena integracija tako zahteva sinergijo med dvema, v osnovi nasprotujočima silnicama povezovanja. Sodobni sociologi od Giddensa (strukturacijska teorija), Bourdieuja (teorija polja in habitusa) ter Habermasa (teorija komunikacijskega delovanja) si prizadevajo preseči dvojnost. Njihove razlage dobro pojasnijo soodvisnost mehanske in organske integracije. V večini avtorji, razen Bourdieu, ki se postavi na mezo izhodišče in tako razmišlja že kompleksno, ostanejo ujeti v Durkheimovo črno-belo, torej še vedno enostavno pojasnjevanje družbene integracije.

Možnosti sredinske razlage družbene integracije v razmerah izhodiščno nekompatibilnih silnic ponazori študijski primer. Izbran je s področja prostorskega razvoja, kjer so koncepti prostorske integracije, ravnotežja in kohezije dobro poznani in imajo v EU politično konotacijo. Ker pa se vsi koncepti po vrsti še vedno obravnavajo v enostavnem miselnem okviru (ali – ali), namesto v kompleksnem, je z zagotavljanjem prostorske kohezije še veliko nejasnosti. Z izpeljavo študijskega primera, vrednotenja vpliva energetske politike (Nacionalnega energetskega programa, 2004) na prostorsko kohezijo Slovenije, izluščimo tretji, vmesni koncept družbene integracije. To je koncept šibkega ravnotežja, ki omogoči pojasniti soodvisnosti organske in mehanske integracije s konceptom dvojne vsebovanosti. Šele od te točke naprej je družbena integracija lahko razvidno pojasnjena, kar takoj omogoči tudi pregleden način njenega merjenja.

Avtor v sodelovanju z dr. Mojco Golobič in dr. Mirno Macur, pripravlja za izid knjigo »Kompleksna družba v radikalni sredini« (Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta UL, november 2012).

‹ nazaj