Novice

Predlog pravičnejših pogojev za status v javnem interesu na področju zaščite živali

torek, 1.4.2014

CNVOS je MKO posredoval pripombe na predlog pravilnika, ki bo podrobneje urejal pogoje za pridobitev statusa v javnem interesu na področju zaščite živali. Predlagali smo, naj ministrstvo pri podelitvi statusa dejansko presoja koristnost delovanja nevladnih organizacij in naj svojih odločitve ne skriva za vnaprej pripravljenim in nepravičnim točkovnikom.

Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je Ministrstvu za okolje in prostor ter Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (bivši VURS) posredoval pripombe na osnutek Pravilnika o podrobnih kriterijih za pridobitev statusa društva, ki na področju zaščite živali deluje v javnem interesu. Pri pripravi pripomb smo se oprli tudi na komentarje, prejete s strani nevladnih organizacij s področja zaščite živali.

Rešitvi ministrstva, da bi se status podeljeval na podlagi posebnega točkovnika, smo nasprotovali, saj takšen sistem ni pravičen in ministrstvu onemogoča dejansko presojo ali neka organizacija deluje v javnem interesu ali ne. Predviden sistem je bil namreč takšen, da organizacija za vsako svojo dejavnost dobi določeno število točk (npr. 4 točke za izdajo publikacije, 5 točk za izvedbo izobraževanja na šoli, 3 točke za svetovanje lastnikom živali in podobno). Če organizacija pridobi zadostno število točk, se ji status podeli, sicer pa ne. Takšen sistem pomeni zgolj matematično seštevanje števila dejavnosti neke organizacije in z ničemer ne pomeni vsebinskega presojanja o tem, ali je takšna dejavnost zares v javnem interesu ali ne, kar bi od države pravzaprav pričakovali, glede na to, da gre za status v javnem interesu. Od strokovnih služb ministrstva tako pričakujemo, da takšno vsebinsko presojo opravijo ter za to tudi prevzamejo odgovornost in se pri podelitvi ali zavrniti statusa ne sklicujejo na matematične izračune po pravilniku.

Nesmiselnost in nepravičnost takšnega sistema se vidi tudi v sledečem primeru: če bi neka nevladna organizacija izvedla izjemno široko in kvalitetno izobraževanje o zaščiti živali na vseh osnovnih šolah in z njim zajela praktično celotno osnovnošolsko populacijo, bi za to dobila zgolj 5 točk, čeprav bi bili učinki te dejavnosti izjemni – otroci bi se že kot mladi naučili osnov zaščite živali in bi to zavoljo kvalitete izobraževanja lahko tako dobljena znanja upoštevali svoje celotno življenje. Kljub takšnemu učinku organizacija statusa ne bi dobila zaradi prenizkega števila točk. Po drugi strani pa bi neka druga organizacija izvedla več manjših predavanj, nekaj lokalnih kampanj in svetovanj ter bežno sodelovala z lokalnim zavetiščem, a bi nato status precej lažje dosegla, ker bi uspela zbrati zadostno število točk, čeprav javnokoristni učinki vseh njenih dejavnosti skupaj še zdaleč niso primerljivi z dosežki prve organizacije.

Dejstvo, da je sistem točkovanja neprimeren, se vidi tudi po tem, da ga ne pozna prav nobeno drugo ministrstvo, saj vsi status podedujejo na podlagi vsebinske presoje ali nekdo deluje v javnem interesu ali ne. Razloga, da bi bil ravno MKO izjema, ne vidimo.

Predlagali smo tudi, da naj se med društvi ne dela razlik glede na njihovo velikost in naj obvezne kvote članov, ki morajo biti na usposabljanjih, veljajo za vse enako. Predvidene kvote so sicer določene v zakonu (kljub nasprotovanju CNVOS ob njegovem sprejetju) in jih tako pravilnik ne more več ukiniti.

V zvezi z usposabljanji smo predlagali tudi, da naj pravilnik omogoči, da takšna usposabljanja lahko izvaja kdorkoli – tako kot to določa zakon in da takšno usposabljanje ni izključna pravica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kot je to mimo zakona predvideval osnutek. Glede na to, da je udeležba na usposabljanju zakonski pogoj, seveda pričakujemo, da bo usposabljanja izvajala tudi omenjena uprava, v kolikor trg teh usposabljanj še ne bi ponudil. Obveznost države namreč je, da tudi omogoči izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa, ki jih je navsezadnje sama postavila.

Predlagali smo tudi, da naj pravilnik uredi način pridobitve statusa v javnem interesu tudi za nevladne organizacije, ki niso društva, saj slednjim zakon to omogoča.

Vir: CNVOS

‹ nazaj