- Regijski
NVO center - Nevladne
organizacije - Novice
- Dogodki
- Izobraževanja
- Razpisi
- e-Knjižnica
- Zmorem sama
- E-novice
- Povezave
- Mladi
Novice
Izhod iz začaranega kroga revščine
petek, 12.5.2017
IZHOD IZ ZAČARANEGA KROGA REVŠČINE
»Dajte nam priložnost!« Romi se srečujejo z diskriminacijo že pred vstopom na trg delovne sile, praktično so zavrnjeni na pragu. To jim preprečuje, da bi se lahko izkazali kot dobri delavci.
V Diepenbeeku, Belgiji se je 4. in 5. aprila 2017 odvijala konferenca »Zaposli me!« (»Employ me!«), ki se je osredotočila na možnosti zaposlovanja Romov in drugih ranljivih skupin. Konference je del aktivnosti projekta PAL, katerega partner je tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, sofinancira Evropska unija. (Co-funded by the Rights, Equality & Citizenship Programme of the European Union). Vodilni partner PAL projekta je UC Limburg. Na splošno je namen projekta podpreti možnosti na področju izobraževanja in zaposlovanja mladih in otrok romskega porekla, ki živijo v državah, iz katerih prihajajo sodelujoči partnerji. Konference se je udeležila tudi predstavnica DRPD NM.
Priča smo bili dobrim praksam iz različnih držav. Konferenco je uradno odprla Ria Bollen, direktorica raziskovalnega oddelka Univerze Leuven Limburg. Cristine Sudbrock, ki prihaja iz ERGO Network, je imela uvodni nagovor, v katerem je prestavila svojo organizacijo, ki deluje mednarodno. Med ovirami zaposlovanja Romov je omenila nizko raven izobrazbe. Romi se z diskriminacijo, netolerantnostjo, segregacijo srečujejo pred vstopom na trg dela. Oziroma jim našteti dejavniki preprečujejo, da bi se vanj sploh vključili. Ko so že zaposleni, se lahko dokažejo kot dobri delavci in je diskriminacija manjša ali pa je celo ni. Kot ena izmed možnosti za vstop na trg dela je socialno podjetništvo in samo-zaposlovanje. Obe strategiji močno podpira EU, ne le z velikimi besedami, ampak preko finančnih ustanov ponujajo mikrokredite že v 14 državah EU. Temu vzoru bi morale slediti tudi ostale članice.
Potrebno je ustvariti pogoje, da bodo Romi lahko začeli s podjetništvom v legalnih okvirih gospodarstva. Večkrat je bilo omenjeno, da večina Romov na Balkanu in državah bivšega »Vzhodnega« bloka živi v nesprejemljivih pogojih. Lokalne skupnosti morajo ustvariti možnosti za socialno podjetništvo. Pilotni projekti kot je Kiútprogram bodo vplivali tako na nacionalne politike kot vključevanje ranljivih skupin na ravni EU. Tako programi so primer boljšega izkoristka evropskih sredstev preko finančnih skladov ( EU Found), da bi se prekinil začarani krog revščine, v katerega so ujete te skupnosti. Ne glede na to, da ti programi zahtevajo velike začetne stroške, investicije in so zahteven izziv, se dolgoročno izkažejo kot velik doprinos družbi, ki je konkretno merljiv v številu samozaposlitev, plačevanju davkov in prispevkov ter zmanjšanju socialnih podpor ter drugih ugodnosti.
Socialno podjetništvo in socialni mikro-krediti niso in ne morejo biti profitni. Vložena sredstva se celotni družbi povrnejo na drugačen način, med že prej naštetimi, še v obliki pravih, stalnih služb in ekonomsko ter socialno vključenostjo marginalnih skupin v družbo, posledično pa upadajo tudi kriminalna dejanja itd.
Ne moremo se slepiti, da je vključitev Romov med samo-zaposlene in v socialno podjetništvo zanje lahek podvig, saj potrebujejo svetovanje po meri, mentorstvo, pridobiti računovodske in poslovne veščine. Dodatna izobraževanja so potrebna še za finančno opismenjevanje, znanje o mikro-kreditih in zakonodaji.