Novice

Direktorica ZIK-a Črnomelj Nada Žagar: Moje delo je ustvarjalno in v blaginjo skupnosti

sreda, 17.6.2020

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je eden izmed partnerjev v evropskem projektu Youth Ambassadors of Non-Formal Learning. V okviru projekta smo izvedli več dejavnosti, med drugim tudi intervjuje z ljudmi, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri neformalnem učenju, kar je glavna tema omenjenega projekta. Eden izmed intervjujev je tudi z direktorico Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj.

Nada Žagar. Pozna jo skoraj vsak Črnomaljec; če ni potrkal na vrata Zavoda za izobraževanje in kulturo ter se želel vpisati v enega izmed ponujenih programov ali tečajev, jo pozna po njeni karizmatičnosti, prisrčnem nasmehu in izvrstnem stilu oblačenja. Nada Žagar je ženska, ki je za Črnomelj na kulturnem področju in področju razvoja neformalnega učenja naredila veliko. Ima dolgoletne izkušnje kot direktorica ZIK Črnomelj, po izobrazbi pa je magistrica znanosti in profesorica sociologije.
Kot omenjeno, ste direktorica Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki je lansko leto praznoval pomemben jubilej, 60 let obstoja. Velika zasluga za to, da kljub tem težkim časom in nenehnim recesijam ZIK Črnomelj še vedno obstaja na zemljevidu Slovenije kot ustanova, kjer že vrsto let izvajate različne delavnice, tečaje in programe, gre tudi vam in vašim sodelavcem, tudi poslanstvo ZIK-a je vseživljenjsko učenje za vse in vsakogar.

Zato bi vas najprej prosila, da poveste nekaj besed o ZIK-u Črnomelj in vašem delu.
Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) je ustanovila Občina Črnomelj leta 1959 in od ustanovitve izvaja izobraževanje odraslih kot glavno dejavnost, registriran pa je tudi za izvajanje dejavnosti na področju kulture. Ima dve organizacijski enoti, Ljudsko univerzo in Kulturni dom, ki delujeta na dveh različnih lokacijah, na Kolodvorski cesti 32 c in na Ulici Otona Župančiča 1. Na zadnjem naslovu ima ZIK svoj uradni sedež in upravlja s stavbo kulturnega doma, ki je kulturni spomenik državnega pomena.
Organizirano izobraževanje odraslih ima več kot šestdesetletno tradicijo z raznovrstno ponudbo izobraževalnih programov za odrasle. Zagotavlja enakomerno razpršenost ponudbe po celi Beli krajini, posledično tudi dostopnost do izobraževanja čim širšemu krogu uporabnikov.
Na ZIK-u sem zaposlena 33 let, vseskozi kot direktorica in sem v Sloveniji edina s tako dolgim stažem direktorovanja na ljudski univerzi. Moje delo me veseli tako kot prva leta, ker je dinamično, ustvarjalno in v blaginjo skupnosti.

Omenila sem, da ste vodilna organizacija na področju neformalnega oziroma vseživljenjskega izobraževanja v Beli krajini. Ponujate namreč veliko različnih programov in tečajev, od osnovne šole za odrasle, računalniških tečajev, tečajev tujih jezikov, NPK itd. Vaš izobraževalni program je kakovosten in imate, če tako lahko rečem, raznovrstno ponudbo. Kdo so vaše ciljne skupine? Koliko vaših uporabnikov je iz skupine med 15. in 30. letom starosti in zakaj pridejo k vam? Česa bi se radi naučili? 
ZIK-ove ciljne skupine so udeleženci različne starosti in izobrazbe, od mladih do upokojencev, od ljudi z nedokončano osnovno šolo do najvišje izobraženih. Glede na status so brezposelni in zaposleni, največ jih prihaja iz občine Črnomelj (66 %), občine Metlika (17 %), občine Semič (10 %) in iz drugih občin 7 %. Približno petina je v starostni skupini od 15 do 30 let. Naši udeleženci se predvsem vključujejo v neformalne programe za odrasle, v osnovno šolo za odrasle in v socialno aktivacijo. Radi se učijo tujih jezikov in računalništva, zanima jih področje prehranske samooskrbe, zdravja, gibanja in osebne rasti.

Je znanje, ki ga pridobijo pri vas, certificirano? Sploh obstaja zakon, ki določa, kaj je to neformalno izobraževanje in na kakšen način je priznano? Če obstaja, mi lahko kaj več poveste o tem zakonu?
Od leta 2018 je v veljavi nov Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO), ki je določil javno službo in javno mrežo. V javno službo sodita osnovna šola za odrasle in svetovanje odraslim. Zaradi izvajanja javne službe je ZIK tudi del javne mreže organizacij za izobraževanje odraslih v Sloveniji, ki jo postavlja in sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Certifikat v smislu listine, s katero se kaj potrjuje, je na ZIK-u običajen dokument ob uspešno zaključenem izobraževalnem programu. V programu osnovne šole za odrasle pridobijo udeleženci javnoveljavno listino, in sicer spričevalo o končanem razredu osnovne šole oziroma spričevalo o končani osnovni šoli.
Ob koncu programov neformalnega usposabljanja in po uspešno opravljenih obveznostih udeleženci pridobijo ustrezno potrdilo, na podlagi katerega dokazujejo svoja znanja in spretnosti. Potrdila so uradni dokument tudi v postopkih ugotavljanja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj.

Lahko bolj natančno opišete obstoječe strategije in akcijske načrte, ki opredeljujejo neformalno izobraževanje v Sloveniji?
Spletna stran Andragoškega centra Slovenije: https://www.acs.si/podrocja-dela/neformalno-ucenje/: »Pri neformalnem izobraževanju in učenju ne gre za priložnostno nabiranje informacij in izkušenj, saj je organizirano, načrtovano in praviloma prilagojeno potrebam odraslih. Neformalno izobraževanje in učenje nista namenjena pridobivanju stopnje izobrazbe.«
ZIO v 21. členu opredeljuje neformalne izobraževalne programe za odrasle (v 2. členu pojasni/opredeli izraz in v 22. členu izvajalce).
Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO13–20) opredeljuje splošno izobraževanje odraslih kot prvo prednostno področje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO34.
Iz leta 2007 imamo Strategijo vseživljenjskosti učenja, ki opredeljuje neformalno izobraževanje odraslih: https://asemlllhub.org/wp-content/uploads/attachments/Slovenia_-_Slovenian_lifelong_learning_strategy.pdf.

Ste tudi vi sodelovali pri razvoju strategij, zakona oziroma akcijskega načrta, ki bi bil povezan z neformalnim učenjem? Če ste, mi lahko poveste, ali so bili vaši predlogi uspešni?
ZIK Črnomelj je član Zveze ljudskih univerz Slovenije (ZLUS). V okviru združenja ZLUS sem se dejavno vključila v pripravo smernic in gradiv za umestitev neformalnega učenja za odrasle v zakonsko podlago za novi ZIO. Sodelovala sem tudi na javnih dogodkih, ki jih je organiziralo pristojno ministrstvo MIZŠ za strokovno javnost, kjer smo imeli možnost vplivati in dajati predloge za novi ZIO. V danih okoliščinah smo bili relativno uspešni, ker je bilo tudi veliko nasprotovanj za takšno zakonsko rešitev in položaj neformalnega izobraževanja odraslih.

Vem, da vaši programi temeljijo na neformalnem izobraževanju. Kako pa izvajate promocijo neformalnega izobraževanja v javnosti? Ali sodelujete tudi z ostalimi nevladnimi in vladnimi organizacijami v lokalnem okolju in širše? Na kakšen način?
Ker ZIK pridobiva večino svojih sredstev na tržni način, prek javnih razpisov, mora dati veliko poudarka promociji svoje dejavnosti. ZIK je jeseni 2019 objavil Katalog izobraževalne in kulturne ponudbe, kjer je predstavil svojo dejavnost v celoti. Podrobne informacije o izobraževalnih in kulturnih projektih in programih kakor tudi vse pomembne informacije objavi ZIK na svoji spletni strani www.zik-crnomelj.eu in na Facebooku. Ostale oblike promocije so bile: zloženke o izobraževalnih programih, oglasne table v stavbi Kulturnega doma in enoti Ljudska univerza, transparenti, predstavitve učne pomoči, središče za samostojno učenje, svetovalna dejavnost brezposelnim ter drugim udeležencem, sporočanje javnostim prek medijev o vseh pomembnih dogodkih in izobraževalnih programih ter predstavitve ZIK-ove dejavnosti strokovni, politični in notranji javnosti. ZIK je v letu 2019 začel bolj intenzivno promovirati svojo dejavnost prek družbenih omrežij Facebook in Instagram.
Za udeležence v različnih programih in projektih je ZIK ob zaključku usposabljanja organiziral slavnostni dogodek, kjer smo udeležencem predstavili evalvacijo njihovega usposabljanja, ponudbo novih izobraževalnih programov in projektov ter pomen izobraževanja odraslih v okolju s poudarkom na virih financiranja.
Za različne programe in projekte (OŠO, svetovalna dejavnost, ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj, študijski krožki, šola za starše, izobraževalni programi za brezposelne, filmska vzgoja, jezikovno izobraževanje) ZIK organizira motivacijska srečanja, kjer je poudarek na predstavitvi program, a kakor tudi izobraževalne ponudbe z viri financiranja. Sodelovali smo z mediji (Dolenjski list, Televizija Vaš kanal, Belokranjec in drugi), ki so spremljali in predstavljali ZIK-ove projekte in programe. 

Ali je med mladimi veliko zanimanja za vključevanje v neformalno izobraževanje? Na kakšen način ZIK pritegne mlade, da se vključijo vanj? Ali po vašem mnenju mladi sploh vedo, kaj to neformalno izobraževanje je oziroma poznajo razlike med neformalnim, formalnim in informalnim izobraževanjem?
Mladi so večinoma vključeni v različne oblike formalnega izobraževanja, kar pomeni, da jim ostaja manj časa za neformalno izobraževanje. Možnosti neformalnega učenja imajo tudi v ustanovah, kjer se izobražujejo. Kot rečeno, mladi v naši organizaciji predstavljalo približno petino udeležencev, vendar v vseh programih, torej tudi v formalnih (OŠO).
Andragoški center Slovenije je razvil nekaj programov neformalnega učenja, kot so študijski krožki, središča za samostojno učenje, programi na področju pismenosti, program usposabljanja za trajnostni razvoj in program za začetno integracijo priseljencev. Večina teh projektov se je v Sloveniji uveljavila, interes zanje narašča tudi v našem okolju.
Mladi se več vključujejo v programe na področju kulture, kjer je ZIK razvil tradicionalne projekte, ki spodbujajo ustvarjalnost mladih: glasbeno Glas mladih, literarno Župančičeva frulica, likovno Mednarodna kiparska kolonija mladih in filmsko Filmski tabor Kolpa. Tradicionalnim projektom se je pridružila ustanovitev nove skupine ZIK Teater, ki spodbuja gledališko ustvarjalnost mladih. Vključenost v kulturniške projekte predstavlja tudi pomemben del neformalnega učenja mladih, ki se naučijo komunikacije, samoiniciativnosti in povezovanja.
Težko ocenim, kako mladi poznajo strokovno terminologijo. Po mojem mnenju je bolj pomembno, da se vključujejo v različne oblike izobraževanja in učenja, da so zvedavi, dejavni in družbeno kritični.

Ali ste v proces vključevanja mladih vključili stvari, ki so pomembne za neformalno izobraževanje?
Na spletni stani ACS so zapisali: "Cilji neformalnega izobraževanja in učenja ostajajo isti kot nekoč:
- spoznati vrednost znanja in njegovega pridobivanja,
- potrebo po znanju približati tistim, ki je sami ne prepoznajo,
- omogočiti izobraževanje in učenje tistim, ki zanj preprosto nimajo (dovolj) možnosti" (konec citata). 

ZIK dela v tem duhu.

Ali menite, da bo v prihodnosti neformalno izobraževanje veliko pomembneje, kot je zdaj v Sloveniji? Še vedno se namreč pri zaposlitvi veliko več poudarka da na formalno izobrazbo kot pa neformalno in na izkušnje.
Ocenjujem, da je formalna izobrazba predpogoj za vključitev na trg dela, neformalna znanja in izkušnje pa kriterij za izbiro med več kandidati. Z drugimi besedami, kot delodajalka preverim izpolnjevanje formalnih pogojev, sodelavce pa izbiram predvsem na podlagi njihovih dodatnih (neformalnih) znanj in izkušenj, ki lahko bistveno koristijo doseganju ciljev organizacije.

Kaj menite, kakšna je prihodnost ZIK-a?
Verjamem, da bo ZIK tudi v prihodnje ugledna organizacija v okolju, ki se bo sproti odzivala na potrebe okolja. Pomembno je, da bo sledil stroki, novostim, drugačnim pogledom in se prilagajal spremembam. Predvsem pa je pomembno, kdo bodo ljudje, ki bodo zaposleni na ZIK-u, koliko bodo pripadni organizaciji, udeležencem in skupnosti.

‹ nazaj