Novice

Do zaposlitve tudi med epidemijo?

torek, 16.2.2021

Če mladi po zaključenem šolanju dlje časa ne dobijo zaposlitve, so posledice znane, že tako težko nalogo iskalcev prve zaposlitve pa je še poslabšala aktualna epidemija. Kako mlade, predvsem iz ranljivih skupin, pripraviti na vstop na trg dela in izboljšati njihove kompetence tudi z neformalnimi oblikami učenja, se ukvarja projekt Fair Employment– Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih. V njem so ob finančni podpori Urada RS za mladino in Evropskega socialnega sklada moči združili Združenje EPEKA, so. p., Društvo za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD) Novo mesto, RIS Dvorec Rakičan in Inštitut za mladinsko politiko.

V okviru projekta je v četrtek, 11. februarja, DRPD izvedel regijsko konferenco »Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih – Fair employment«, kjer so svoja stališča in izkušnje delili predstavniki delodajalcev, izobraževalnih ustanov in predvsem tudi mladi sami.

»To je ena od dveh aktivnosti, ki jih je v okviru projekta Fair Employment izvedlo naše društvo,« je zbrane uvodoma nagovorila Tina Cigler, sekretarka DRPD, in nadaljevala: »Da smo tu partner, ni naključje, saj smo nevladna organizacija. To pa je sektor, na katerega mladi (in tudi starejši) manj pomislijo, ko razmišljajo o zaposlitvah. Večina meni, da v društvu na primer ne moreš biti zaposlen, kar ne drži, pri DRPD nas je denimo 20 zaposlenih.« Posledica tega nerazumevanja je po njenih besedah tudi dejstvo, da ima zgolj 8 odstotkov od skoraj 28 tisoč nevladnih organizacij pri nas zaposlene. »To je okoli devet tisoč oseb oz. manj kot odstotek delovno aktivnega prebivalstva pri nas, medtem ko je evropsko povprečje čez pet odstotkov! Torej imamo še precej prostora.« Med prednosti zaposlitve pri nevladnikih je izpostavila »deklico za vse« - v manjših organizacijah vsakdo hitro dobi priložnost sodelovati na različnih projektih in področjih ter se tako hitreje uči in plemeniti svoje izkušnje.

Z njo so se strinjale tudi ostale gostje konference, kot je denimo Anja Cehnar iz mariborske Epeke, sicer strokovna sodelavka omenjenega projekta. Opozorila je, da je bilo v lanskem letu med brezposelnimi 35 odst. več mladih kot leto prej in da se boji, da bodo letos te številke še višje.

Čeprav MO Novo mesto in regija veljajo za gospodarsko razvitejše, je tu ob koncu lanskega leta delo iskalo več kot 400 mladih. »Pred nami so veliki izzivi, saj bi radi v tem okolju vsem mladim, torej tudi tistim, ki bi radi delali zunaj obstoječih, pretežno industrijsko naravnanih panog, omogočili zaposlitev. Velik izziv tako ostaja diverzifikacija trga dela,« je povedala podžupanja Mestne občine Novo mesto Sara Tomšič in dodala, da v tem času oblikujejo že drugo strategijo za mlade, s katero želijo nasloviti tudi ta vprašanja.

V nadaljevanju konference je Sonja Kukman, predavateljica in organizatorica prakse za študente z Višje strokovne šole, Ekonomske šole Novo mesto, predstavila sodelovanje šole z delodajalci. Med drugim je orisala prednosti opravljanja prakse in predstavila izsledke njihovih rednih evalvacij teh praks, iz katerih izhaja, da so delodajalci s študenti zadovoljni, da od njih predvsem pričakujejo pripravljenost na učenje in nove izkušnje, ter da jih nemalo med iskanjem novih delavcev le-te poišče prav med študenti, ki so jih že spoznali med prakso.

Delodajalci so tako med drugim povedali, da je »bolj pomembno, kakšen je študent, kot kaj vse zna, delati ga bomo naučili tu« in pa da naj se študenti sami lotevajo še osebnih projektov oz. da naredijo več, kot se od njih pričakuje v šoli. »Ključno je prilagajanje pravilom in navodilom delodajalca, radovednost in črpanje znanja,« so izpostavili.

Tea Sulič iz RIC Novo mesto je mladim predstavila Karierni center za mlade, ki deluje pri njih, in dejala, da osnovne in srednje šole znotraj učnega procesa dobro predstavijo nadaljnje poti izobraževanja, medtem kot je karierno načrtovanje manj kontinuirano in zadovoljivo.

Gostje so še izpostavile, kako pomembno je, da mladi poleg formalnega izobraževanja čim več izkušenj pridobijo tudi na druge, neformalne načine, kot so mednarodne izmenjave, sodelovanje v prostovoljskih projektih, različna dela preko študentskih servisov ipd.

Koordinatorka projektov na novomeškem DRPD Ester Snedec jim je predstavila različne oblike neformalnega izobraževanja in njegove prednosti, kaj predstavljata programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter vrsto drugih aktualnih mednarodnih projektov, pri katerih trenutno sodeluje DRPD.

Mladi so nato še sami spregovorili, kaj vse jim je prinesla vključitev v kakšno od teh izobraževanj: izpostavili so širitev svoje socialne mreže, nova prijateljstva, porast samozaupanja, izgubo strahu pred javnim nastopanjem ipd. Udeleženka usposabljanja v okviru projekta Fair Employment Franja Bučar je denimo povedala, da so z ostalimi mladimi delali tako po skupinah kot posamezno, urili svoje komunikacijske in socialne veščine ter se učili o pomenu zagovorništva oz. aktivnega državljanstva. Tudi sama se je že v letih prej udeleževala vrste projektov znotraj DRPD, kjer je na zadnje dobila tudi zaposlitev. »K temu pa je zagotovo pripomoglo to, da so me poznali,« je dodala.

S tem so se strinjale ostale gostje, kot je denimo Sonja Vlašič, solastnica digitalne agencije Drom iz Novega mesta: »Delodajalcu morate od vaše prve e-pošte naprej dati vedeti, da želite delati pri njih, se učiti in razvijati skupaj z njimi. Ne obremenjujte se toliko s tem, da nimate izkušenj ali pravih poznanstev, temveč vztrajajte. Tudi pri nas smo sprejeli veliko mladih brez potrebnih izkušenj, a so se pri nas učili naprej. Naša agencija npr. veliko dela na družbenih omrežjih in prav mladi ste tisti, ki imate pri tem več izkušenj od starejših, saj ste verjetno v enem dnevu na splet naložili več video posnetkov kot kdo drug v celem življenju.«

»Skušajte čim bolj spoznati sami sebe, tudi preko neformalnih oblik, kaj vas veseli in v čem so vaše prednosti. Potem pa poiščite društvo ali podjetje in se čim prej vključite v delovni proces, kjer se boste razvijali naprej,« je konferenco sklenila karierna svetovalka in moderatorka dogodka Tea Petančič.

M. Martinović

 

‹ nazaj