- Regijski
NVO center - Nevladne
organizacije - Novice
- Dogodki
- Izobraževanja
- Razpisi
- e-Knjižnica
- Zmorem sama
- E-novice
- Povezave
- Mladi
Novice
V Ohridu o socialnem podjetništvu
sreda, 15.9.2021
Ob Ohridskem jezeru je od 15. do 21. avgusta potekalo usposabljanje za mladinske delavce v Erasmus+ projektu Inspiring Social Entrepreneurship, ki ga je organizirala avstrijska organizacija InterAktion, na usposabljanju pa so sodelovali tudi trije predstavniki Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.
V projektu, katerega tema je bila socialno podjetništvo, je sodelovalo osem držav. Poleg gostiteljice, Severne Makedonije, tudi Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Španija in Turčija. Gostitelji so odlično predstavili metodo analitskega mišljenja in sposobnost prenašanja teorije in idej v prakso. Končni cilj projekta je bila ideja, kako ustvariti socialno podjetje, ki bi naj bilo, kot že samo ime pove, podjetje, ki mu ni glavni cilj dobiček, temveč skrb za ljudi v določenem okolju, področju ali širše – v celotni državi ali celo več državah.
Trening je bil precej intenziven, razdeljen na dopoldanski in popoldanski del, ki je z izjemo odmora za kosilo trajal do osme ure zvečer. Udeleženci so se sistematično, korak za korakom urili v podajanju informacij, ki so bile na takšen ali drugačen način povezane s socialnim podjetništvom v državah, iz katerih so prihajali, kakor tudi izven vseh teh okvirov, neglede na »politične in birokratske prepreke«. Erasmus+ projekti, ki so izvedeni na tovrsten način, iz svojih udeležencev izvabljajo neobremenjeno možgansko nevihto, ideje, ki so še kako pragmatične, praktične in dejansko izvedljive, če bi jih dodelali do te ravni, da bi jih ob pomoči vseh nadaljnjih segmentov dejansko spravili v delujočo prakso.
Koliko socialnih podjetij je bilo v petih dneh »ustanovljenih« v Ohridu?
Malo za šalo, malo za res, a udeleženci so se dejansko preizkusili v avtorskem projektu, kako ustanoviti socialno podjetje. Od drugega dne naprej so bili razdeljeni v pet skupin, vsaka pa je korak za korakom najprej izbrala idejo, nato pa so vsak dan sledili novi in novi izzivi, ki so vključevali vso birokracijo, finančno strukturo, namen, slabosti, prednosti, birokratske zahteve, profil zaposlenih in profil tistih, ki bi lahko koristili uporabnost oziroma usluge in praktičnost podjetja s socialnim čutom na višji ravni.
Prva skupina je tako izdelala »strukturo« socialnega podjetja s sloganom »Od srca do srca« (From heart to heart). Osnovna ideja je slonela na odločitvi za trgovino, ki bi zbirala rabljena, a še uporabna in dobro ohranjena oblačila, igrače in ostale potrebščine za otroke samskih staršev (samohranilk in samohranilcev). V to trgovino bi ljudje prinašali rabljena oblačila, obutev, šolske potrebščine, glasbene instrumente in mnoge druge potrebščine, ki jih je njihov otrok prerasel oziroma jih ne potrebuje več. Sredstva bi ljudje podarjali oziroma jih »prodali« socialnemu podjetju za simbolično ceno. Trgovina bi sprva bila le v fizični obliki, kasneje pa bi svoje izdelke prodajali tudi v spletni trgovini. Podarjene potrebščine bi lahko kupil kdorkoli, sicer pa bi imeli prednost samohranilci in samohranilke, ki bi jih kupovali po zanje prilagojeni simbolični ceni, ljudem, ki imajo zelo slab socialni položaj, pa bi potrebščine za otroke podarili. Prav tako bi to podjetje zaposlovalo samohranilce in samohranilke in sodelovalo pri komuniciranju in marketingu s šolami, društvi za pomoč socialno ogroženih družin in centri za socialno delo.
Druga skupina je imela v mislih ustvariti podjetje, ki bi delovalo na območju Črnomlja (ja, prav ste prebrali, na območju našega slovenskega Črnomlja). Ideja je bila ustanoviti socialno podjetje, ki bi s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev omogočalo mladim zaposlitve v mladinskih centrih in jim tudi pomagalo pri lažji osamosvojitvi na področju stanovanjske problematike. Simbolična najemnina bi se jim namreč štela že kot del kupnine, če bi se kasneje odločili za nakup tega stanovanja, hkrati pa bi imeli zaposlitev v mladinskih centrih, kjer bi lahko delovali kot organizatorji (ali akterji) kulturnih dogodkov, seminarjev in mnogih drugih dejavnosti.
Tretja skupina je šla nekoliko dlje s svojo idejo, saj so, malce v šali, malce zares, dejali, da bodo »spremenili svet«. Njihovo izjemno ekološko naravnano socialno podjetje, ki bi delovalo v več državah, bi pridobivalo električno energijo iz naravnih virov (sonce, veter), ki bi jo nato namenili ljudem, ki zaradi socialne stiske ne zmorejo plačevati položnic. Investicija v to podjetje bi bila sicer izjemno velika, a ker je tudi zelo ekološka, so ciljali na pridobitev sredstev iz ekoloških skladov Evropske Unije, bogatih znanih osebnosti iz najrazličnejših področij (glasbeniki, igralci, športniki, poslovneži, …), ki jih tovrstni projekti privlačijo in imajo dejansko »osebnostno skrb, kam z denarjem«. Donatorji bi lahko bila tudi mnoga podjetja in ostali posamezniki, ki bi jim bilo v interesu sodelovati v tako veliki ekološki investiciji z veliko zgodbo.
Četrta skupina je imela namen ustanoviti dnevni socialni center, ki bi deloval 24 ur na dan, njihova ciljna skupina oziroma uporabniki pa bi bili mladi do tridesetega leta, ki imajo težave z različnimi odvisnostmi (droge, alkohol, …). Dnevni center bi komuniciral s šolami in socialnimi centri, od koder bi tudi dobili seznam teh pomoči potrebnih udeležencev. Pomoč tovrstnim udeležencem bi zajemala strategijo pomoči, ki ni groba in »prisilna«, temveč zajema strokovno »psihološko preobrazbo osebnosti«, ki vključuje veliko dela v skupini, individualnih pogovorov s psihoterapevti, psihologi in različnimi učitelji ter pedagoškimi strokovnjaki s področja osebnih preobrazb in dela na sebi. Posamezniki, vključeni v ta program, bi sodelovali v različnih umetniških projektih, kot je na primer gledališka, glasbena, likovna, športna ali kakšna druga skupina. Na ta način bi lahko izražali svojo osebnostno bolečino in tegobe, ki so jih pripeljale na pot odvisnosti.
Peta skupina je imela prav tako namen ustanoviti center za mlade do tridesetih let, le da bi njihova ciljna skupina bili tisti posamezniki, ki potrebujejo dodatno spodbudo in pomoč pri izobrazbi in šolanju, saj so njihovo formalno šolanje iz različnih razlogov opustili ali bili iz njega izključeni. Center bi prav tako komuniciral z različnimi šolami in socialnimi centri ter pedagoškimi delavci iz najrazličnejših področij.
Vsem petim, »v Ohridu ustanovljenim socialnim podjetjem« je skupno to, da bi sredstva črpali iz različnih evropskih skladov, državnih pomoči, najrazličnejših lokalnih, državnih in evropskih razpisov, sponzorjev, ki so lahko podjetja ali posamezniki. Prav tako bi tesno sodelovali z društvi in posamezniki, ki so in želijo postati prostovoljci na različnih področjih in jim v osnovi zelo veliko pomeni prostovoljno delo. Naše življenje namreč ni vedno zaznamovano le z nam vsem znanim materialnim bogastvom (denarjem), temveč je bogastvo tudi moč čutenja, predajanje pozitivne energije, moč pomoči drugim in zavedanje, da obstaja bogastvo, ki se mu reče vsesplošna ljubezen do sveta, narave in ljudi, saj se na ta način najbolj sproščajo hormoni sreče.
Tekst: Ester Snedec
Foto: Tanja Mojzer