Novice

Prostovoljstvo in razpisi: Če neko delo ni plačano, še ne pomeni, da nima svoje vrednosti

petek, 20.1.2023

Na prvi letošnji delavnici Akademije NVO je koordinatorka Regijskega NVO centra Tina Cigler več kot 20 predstavnikom društev/zasebnih zavodov/ustanov predstavila, kako prostovoljno delo pravilno ovrednotiti in kako to vrednost pravilno vključiti v finančne načrte programov in projektov, ki jih prijavljajo na javne razpise.

Ob znanem dejstvu, da ima le 6 odstotkov od cca 1.800 nevladnih organizacij (NVO) v regiji JV Slovenija tudi zaposlene, je jasno, da večina opravljenega dela v sektorju poteka prostovoljno. Na državnih in občinskih razpisih pa lahko NVO, če imajo tudi status prostovoljske organizacije, za to »neplačano, a vredno« delo dobijo dodatne točke, ga uveljavljajo pri financerjih kot lasten vložek ipd.

Štejemo ga med stroške in lastne vire

»Ko pri kakšnem obrtniku naročimo npr. prenovo kopalnice in je vrednost materiala pet tisočakov, nam je povsem samoumevno, da na koncu plačamo račun v vrednosti devet tisoč, saj nam je obrtnik upravičeno obračunal strošek dela. In nič drugače ni pri izvajanju vaših programov/projektov, pa četudi gre za prostovoljno, torej neplačano delo. In če želimo financerju navesti dejansko vrednost nekega programa/projekta, moramo med stroške dela vključiti tudi ovrednoteno prostovoljno delo, saj je bilo dejansko opravljeno« je povedala in v nadaljevanju orisala, kako se tega lotiti že med oblikovanjem finančnega načrta.

Za vsako organizacijo je pri tem ključno, da vodi svojo evidenco prostovoljnega dela, ki naj bo sestavljena iz naslednjih podatkov: kdo je delal, kaj je delal, koliko ur in kakšna je bila vrsta tega dela. Katera dela dejansko sodijo med prostovoljska, določa Zakon o prostovoljstvu v 5. členu, njihovo vrednost za pravilne obračune pa Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (21. člen). Iz slednjega izhaja, da so pomožna dela vredna 6 €/uro, vsebinska 10 €/uro in organizacijska dela 13 €/uro.

Pri tem morajo NVO paziti, da:

- res ovrednotijo zgolj tisto delo, ki je prostovoljsko, ne pa kar vsega dela v organizaciji (Kaj sodi pod prostovoljsko delo, najdete v priloženem gradivu (npr. vaje članov zbora niso prostovoljno delo, saj pevci pojejo za lastno zadovoljstvo.);

- na posamičnem razpisu ovrednotijo le tisto prostovoljsko delo, ki je neposredno vezano na program/projekt, ki ga prijavljajo, ne pa denimo celotno količino prostovoljnega dela, ki ga posamična NVO beleži med svojim delovanjem (Če npr. pevski zbor na razpis prijavlja izvedbo jubilejnega koncerta, obračuna zgolj ure, ki so jih člani prostovoljno namenili za organizacijo dogodka, pisanje razpisne prijave, pomoč pri postavljanju odra itd., ne pa vsega dela, ki ga opravijo v organizaciji.);

- ovrednoteno prostovoljsko delo v finančnem načrtu morajo NVO navesti tako med načrtovane STROŠKE programa/projekta kot med načrtovane PRIHODKE/VIRE (podrobneje v gradivu z delavnice, ki je na voljo v priponki spodaj).

Povedala je tudi, da naj NVO v finančni načrt vključijo tudi vse tisto, kar je nekdo zunanji za posamični program/projekt naredil brezplačno, denimo grafično oblikovanje plakatov. To vrednost prav tako na eni strani vključimo med stroške (četudi dejansko niso bili plačani), hkrati pa na drugi strani med donacije in sponzorstva. Le tako bo naš finančni načrt izkazoval dejansko vrednost programa/projekta.

»V preteklosti se je pogosto dogajalo, da so kakšne NVO »napihovale« svoje finančne konstrukcije v želji, da od financerjev dobijo čim več sredstev, potem pa so bile ob poročanjih težave, kako te vrednosti upravičiti z dejanskimi računi. Kot stičišče vam svetujemo, da tega ne počnete, »prenapihnjene« vrednosti ocenjevalne komisije hitro opazijo. Raje svoje finančne načrte oblikujte realno, ne pozabite na omenjeno prostovoljsko delo, pa težav ne bo,« je svetovala.

Med stroške projekta sodijo tudi vsi stroški v zvezi z organizacijo prostovoljnega dela

Če ima NVO s prostovoljci stroške, kot so npr. povračila potnih stroškov, nezgodna zavarovanja, usposabljanje prostovoljcev ipd., jih umesti v finančni načrt pod materialne stroške. Pri tem se je med udeleženci delavnice, ki je v sredo, 18.1.2023, potekala na sedežu stičišča v Novem mestu, pojavilo vprašanje, ali je prostovoljce treba nujno zavarovati?

Zakon o prostovoljstvu pravi, da mora organizacija nezgodno zavarovati prostovoljca za čas opravljanja prostovoljskega dela, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevarnost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu (29. člen ZProst, 2. odstavek). O tem, kaj je nevarno, se odloči organizacija sama, saj nekega »seznama« ni. Zaradi različnih zmožnosti organizacij zavarovanje za druga dela ni obvezno, je pa priporočljivo.

Za določena prostovoljska dela je treba za prostovoljce plačevati mesečni oz. letni prispevek po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Odgovore na pogosta vprašanja glede prostovoljstva lahko najdete tudi na naši novi spletni strani Prostovoljstvo v Novem mestu.

Kako do naziva prostovoljska organizacija?

Da pa lahko posamična NVO prostovoljsko delo sploh uveljavlja na razpisu, mora biti vpisana v Vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom na AJPES. Postopek je enostaven in hiter, terja pa tudi nekaj obveznosti:

- s prostovoljci mora imeti NVO sklenjen Dogovor o prostovoljskem delu;

- vodenje že omenjene evidence o opravljenem prostovljskem delu;

- do 31. marca v tekočem letu morajo NVO na AJPES oddati tudi Letno poročilo o opravljenem prostovoljnem delu za minulo leto (kar ni zahtevno, če ste vodili sprotne evidence; omenjenega roka pa nikar ne zamudite, saj lahko posledično sledi izbris iz evidence in dveletna prepoved vnovičnega vpisa).

»Omenjena letna poročila o prostovoljskem delu so javni dokumenti, torej si jih lahko ogleda tudi ocenjevalna komisija. In če ste npr. v letnem poročilu navedli, da imate pet prostovoljcev, za nek projekt pa želite uveljavljati delo 50 prostovoljcev, bo vsakomur jasno, da nekaj ni prav,« je še opozorila. Na spletni strani Ajpes si lahko NVO, ki so že vpisane med prostovoljske organizacije, natisnejo tudi potrdilo, ki ga potrebujejo za financerje.

Akademija NVO - računovodska delavnica bo 15. februarja

Naslednja brezplačna delavnica Akademije NVO bo predvidoma v sredo, 15.2.2023, ob 17. uri, ko bomo organizirali tradicionalno delavnico Nataše Kastelic Plantan iz Računovodskega servisa Finskatt d.o.o. o zaključnem računu in vsem, kar zavode čaka pred koncem februarja, društva pa pred koncem marca.

Akademijo NVO sofinancirata Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za razvoj NVO in Mestna občina Novo mesto.

Mirjana Martinovič
Regijski NVO center

 

Dokumenti

• Kako načrtovati in uveljavljati prostovoljsko delo na razpisu [.pdf, 415 kB]

‹ nazaj