Novice

Razpis za 180 trajnostnih delovnih mest v vaših organizacijah

sreda, 26.6.2024

Nevladne organizacije pogosto opozarjate, da bi bili vaša društva, zavodi in ustanove prodornejši in bi lažje odgovarjali na aktualne družbene izzive, če bi za to imeli zaposlen kader. Ministrstvo za javno upravo (MJU) zato z Javnim razpisom za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024 razpisuje 120 delovnih mest za reševanje družbenih izzivov (sklop A) in 60 za mentorje/koordinatorje prostovoljstva v prostovoljskih organizacijah (sklop B). Posamezna organizacija lahko bodisi kot prijavitelj bodisi partner prejme največ 140.000 € za dve leti za dve zaposlitvi.

A pozor, razpis je precej drugačen od siceršnjih. Poleg tega, da so vstopni pogoji za prijavitelje za oba sklopa kar zahtevni (ustanovljeni vsaj 2 leti, najmanj 30.000 € prihodka v 2023, na dan 1. 1. 2024 že zaposlena vsaj ena oseba, izpolnjevanje vseh pogojev »biti NVO«, za kar boste morda morali dopolniti svoj ustanovni akt), je predvsem pri Sklopu A treba obrniti perspektivo.

Sklop A: Delovno mesto ni namenjeno zaposlitvi, ki bo rešila kadrovski problem na vašem obstoječem programu. Navsezadnje ni logično, da ministrstvo za javno upravo financira vaš športni, kulturni, socialni itd. program. Bo pa financiral delovno mesto, s pomočjo katerega boste skupaj z vsaj še enim partnerjem (oz. največ 5 partnerji) začeli reševati nek družbeni izziv na način, ki bo dejansko prinesel neko spremembo, hkrati pa bo omogočil vaši organizaciji, da se dolgoročno okrepi.

Primer: če se vaše društvo ukvarja s kulturno dejavnostjo, za katero nikoli ni dovolj denarja, ni smiselno ustvariti delovnega mesta za to, da boste to dejavnost lahko opravljali dve leti, po tem pa bo spet zamrla, ker bo problem enak. Razmislite, kako lahko s pomočjo tega delovnega mesta na splošno uredite pogoje tako, da bo tudi po preteku dveh to dejavnost možno izvajati. Razmislite, s katero organizacijo se morate povezati, da bi ta premik dosegli hitreje in bolje. Poenostavljeno: Ne zaposlite pevovodje, ki bo vaš zbor naučil bolje peti, pač pa zaposlite fundraiserja, ki bo poiskal več različnih priložnosti za financiranje, partnerska organizacija pa lahko zaposli zagovornika, ki bo delal na tem, da lokalne skupnosti prepoznajo pomen večjega vlaganja v kulturne vsebine.

Sklop B: Pri sklopu B partnerstvo ni pogoj, bistvo pa je, da z zaposlitvijo mentorja ali koordinatorja prostovoljstva na nekem vsebinskem področju (npr. starejši, mladina, sociala, kultura ipd.) pomagate, da so prostovoljci bolje usposobljeni in bolje usmerjani in koordinirani, saj ima na ta način njihovo dragoceno delo bistveno večji učinek.

Tehnični povzetek:

• Rok za prijavo: 7. 8. 2024

• Pogoji za prijavitelje na obeh sklopih: ustanovljeni vsaj 2 leti, najmanj 30.000 € prihodka v 2023, na dan 1. 1. 2024 že zaposlena vsaj ena oseba, izpolnjevanje vseh pogojev »biti NVO«, za kar boste najverjetneje morali dopolniti svoj ustanovni akt

• Pogoji za partnerje na obeh sklopih: ustanovljeni vsaj 2 leti, izpolnjevanje vseh pogojev »biti NVO«, za kar boste morda morali dopolniti svoj ustanovni akt

• Poseben pogoj za prijavitelje in partnerje na sklop B: vpisani v vpisnik prostovoljskih organizacij

• Partnerstvo: obvezno je na sklopu A, na sklopu B pa lahko kandidira prijavitelj sam

• Max. višina sredstev, ki jo lahko prejme posamezna NVO: 35.000 €/zaposlitev/leto in največ dve zaposlitvi, ne glede na to, v koliko partnerstvih in sklopih kandidira. Ena organizacija lahko torej skupaj prejme največ 140.000 € za dve leti za dve zaposlitvi, ne glede v koliko prijavah sodeluje.

• Pozor: MJU financira zaposlitev za 24 mesecev, pogodba z delavcem pa mora biti sklenjena za 27 mesecev, kar pomeni, da mora organizacija sredstva za tri mesece zaposlitve zagotoviti iz drugih virov

• Dodatna vprašanja: MJU odgovarja na vaša pisna vprašanja do 31. 7. 2024 in odgovore sproti posodablja TUKAJ.

Sektor raste hitreje kot se razvija

In če že omenjamo profesionalizacijo sektorja, naj opozorino na Raziskavo o potencialu nevladnih organizacij za naslavljanje potreb lokalnih skupnosti raziskovalne skupine Univerze v Ljubljani pod vodstvom Fakultete za družbene vede, v partnerstvu s Fakulteto za socialno delo, Fakulteto za upravo ter Centrom nevladnih organizacij – CNVOS, ki je potekala med oktobrom 2022 in novembrom 2023.

Raziskovalci so z anketiranjem nevladnih organizacij (vzorec 482) med drugim ugotovili, da je slovenski nevladni sektor v zadnjih petih letih rasel, ni pa se hkrati razvijal. Naraslo je število vseh tipov NVO, predvsem pa zavodov, vsi ostali kazalniki, s katerimi merimo razvitost nevladnega sektorja, pa so rasli veliko počasneje.

Primerjalni podatki za druge države kažejo, da se Slovenija po deležu zaposlenih v nevladnem sektorju uvršča med države z najmanjšim deležem, vendar pa je pri tovrstnih primerjavah potrebno upoštevati širok spekter zgodovinskih, družbeno-kulturnih in političnih dejavnikov, ki pogojujejo razvoj nevladnega sektorja, predvsem v odnosu do javnega.

Raziskovalci so na podlagi ključnih ugotovitev raziskave izpostavili potrebo po sistemskih spremembah za razvoj nevladnega sektorja. Izpostavili so prepoznavo pomembnosti nevladnega sektorja, ureditev področja financiranja za dolgoročno delovanje, profesionalizacijo ter spremembe vrednotenja prostovoljskega dela.

Razpiskavo si lahko preberete TUKAJ.

 

 

 

 

‹ nazaj