Novice

Naša Ana je navdušena nad slovensko naravo

torek, 16.7.2024

V začetku julija se je, v organizaciji slovenske nacionalne agencije Movit, naša prostovoljka Ana iz Severne Makedonije udeležila vmesnega vrednotenja, torej usposabljanja vseh prostovoljcev, ki v Sloveniji opravljajo prostovoljstvo v okviru Evropske solidarnostne enote. Tokrat je petdnevno usposabljanje potekalo malce drugače, saj so se mladi skupaj s trenerji podali na pohod od Divače v Ankaran. Več kot 50-kilometrsko pot je v slabih petih dneh prehodilo 14 prostovoljcev iz skupno 11 različnih držav. Ob povratku v Novo mesto nam je zaupala sledeče: 

"1. julija sem imela srečo, da sem se udeležila drugega usposabljanja za prostovoljce oziroma dogodka Mid-Term Istra, kot so ga poimenovali organizatorji in ki je potekalo na več lokacijah. Tokrat je bilo prisotnih le 14 prostovoljcev, ki so na usposabljanje prispeli iz različnih koncev Slovenije, in trije koordinatorji. Nekaj prostovoljcev sem poznala že od prej, saj sem se z njimi srečala že na uvodnem usposabljanju v Čatežu. Priznati moram, da sem bila zelo vesela, da sem jih znova videla.

Ko sem v ponedeljek prispela v Divačo, je najprej sledilo predstavljanje, takoj zatem pa smo se že odpravili na prvi del pohoda. To je bil prijeten sprehod po okolici. Med sprehodom smo se malo bolje spoznali prek zanimivih vprašanj, ki so nam jih zastavili koordinatorji. Po kosilu smo imeli drugi sprehod, ki nas je pripeljal do naše prve nastanitve. To je bil zelo prijeten majhen hostel. Ljudje so bili zelo gostoljubni in so za nas zelo dobro poskrbeli. Priskrbeli so nam potrebščine in hrano ter zadovoljili naše potrebe. Tako lahko povem, da me je je ob prihodu grozno bolel želodec in koordinatorji so bili tako prijazni, da so mi ponudili nekaj zdravil, prav tako sem dobila svojo sobo, za kar sem jim še danes zelo hvaležna. 

Drugi dan smo se odpravili naprej, v naravo. V krajih, kjer smo hodili, je bila narava neverjetno lepa. Med odmorom so koordinatorji za nas pripravili kratko delavnico v gozdu. Določili so, da si moramo izbrati kraj v bližini počivališča, kjer bomo sami posedeli 10 minut in si iz predmetov v okolici naredili nekaj, kar nas spominja na naš projekt v organizaciji, v kateri opravljamo prostovoljstvo. Kaj kmalu sem našla svoj kotiček, posedela v miru tistih deset minut in opazovala lepoto, ki me je obdajala. Priznati moram, da sem potrebovala nekaj časa, da sem dojela pomen te kratke dejavnosti. Ta je bil v tem, da je skrb zase enako pomembna kot skrb za nekoga drugega. Kot prostovoljci imamo naloge, da skušamo pomagati drugim, a hkrati moramo poskrbeti tudi zase, kajti drugače ne bomo mogli pomagati nobenemu drugemu, če sebi ne bomo. Ta delavnica mi je bila resnično všeč, ker smo na koncu imeli tudi samorefleksijo. 

Tudi tretji dan je bil zelo zanimiv in zelo sem se zabavala. Obiskali smo prostovoljski center v Kastelcu, spoznali čudovite ljudi in jedli odlično hrano. Skoraj zagotovo lahko zatrdim, da tako okusnega obroka nisem jedla nikoli prej. Vse je bilo sveže, okusno in slastno. Po kosilu so nas koordinatorji razdelili v skupine in po nekaj urah smo imeli priložnost predstaviti in izraziti svoje mnenje o kompetencah Youthpassa. Nato smo se preselili na naslednjo lokacijo, Osp. 

Naslednje jutro nas je čakal najzahtevnejši del tega potovanja, to je hoja proti obali. Hoja je skupaj z odmori in obiskom majhnega vrtca v gozdu trajala 6 ur. Vrtec v naravi je odlična ideja in kdorkoli ga je postavil v gozd, je zelo dobro premislil. Na ta način otroci preživijo več časa v naravi, poleg tega pa je tam veliko senčil, da niso izpostavljeni močnemu soncu.

Zame je bil največji izziv šesturna hoja s težko torbo, a ko sem zagledala morje, sem na to takoj pozabila. Vsa hoja in pohodništvo, ki smo ju opravili med tednom, sta bila vredna, ko sem zagledala neskončno modrino morja. In nenazadnje, nastanitev zadnji dan je bila neverjetna. Skupaj s še tremi dekleti sem zadnjo noč preživela v majnem stanovanju tik ob morju. Bilo je res neverjetno. Čeprav niti pol toliko ne, kot celotno potovanje - soznavanje novih ljudi, priložnost videti, kako čudovita je Slovenija, učenje iz narave, izstopanje iz cone udobja in ustvarjanje novih spominov ..., če naštejem nekaj stvari, zaradi katerih je bilo to potovanje celovito in zabavno.

Kot perfekcionistka ponavadi vidim vse bolj črno oziroma slabo, karkoli se zgodi vsak dan, tokrat pa sem bila prvič veliko bolj osredotočena dobesedno na vse, razen na slabo. Zelo sem hvaležna, da sem imela priložnost, da za nekaj dni neham nenehno premlevati vse, kar se se dogaja v življenju, in da sem lahko le uživala. Četudi je to bilo le za nekaj dni!"

 

‹ nazaj