Novice

Mreža za prostor Novice št. 18

četrtek, 21.4.2011

Uvodnik

V zadnjem Dnevnikovem Objektivu je prostorska načrtovalka Martina Lipnik med pismi bralcev komentirala dejstvo, da tako koalicijski kot opozicijski poslanci nasprotujejo predlogu za omejevanje gradnje v lastni režiji, do katerega je prišlo zaradi pritiska obrtnikov, prizadela pa naj bi predvsem tiste, ki želijo poceni priti do svojih stanovanj. Poslanci, ki predlogu nasprotujejo, opozarjajo, da je gradnja v lastni režiji predvsem socialni korektiv.

Lipnikova poudarja, da je tak socialni korektiv lahko za družbo dolgoročno zelo drag. Kot opozarja, je samograditeljstvo namreč lahko občutno cenejše samo pod pogojem, da je poceni ali zastonj tudi zemlja, na kateri se gradi, to pa je pri nas lahko le v primerih gradnje na parcelah, ki so v lasti graditeljev ali njihovih prednikov. In ker te pogosto niso namenjene za gradnjo, temveč so npr. kmetijska zemljišča, postane želja po gradnji lastne hiše hitro v konfliktu z načrtovanim prostorskim razvojem in na dobri poti, da prispeva k razpršeni gradnji. Ta je z vidika komunalnega opremljanja, porabe kmetijskih zemljišč, slabe opremljenosti s centralnimi dejavnostmi in predvsem zaradi odvisnosti od vsakodnevne vožnje na delo z avtomobili za družbo dolgoročno najdražja oblika poselitve. Če ob tem pomislimo še na kakovost in varnost tovrstne gradnje, ima po njeni oceni vlada za predlog dobre argumente. Ob njihovem upoštevanju ni razumno, da je prostorsko potratna in za opremljanje draga individualna stanovanjska gradnja cenejša kot nakup stanovanjske enote v večstanovanjskem objektu.

Po drugi strani imajo samoorganizirane stanovanjske skupnosti in samograditeljstvo v organiziranih družbah vrsto dobrih lastnosti, ki ob cenejši gradnji vključujejo večjo družbeno povezanost, samouresničevanje ipd., zato se v razvitem svetu zadnje čase vse bolj poudarjajo prednosti samograditeljstva. Gotovo imajo prav tudi tisti, ki trdijo, da bi bilo možno tudi pri nas z bolj nepopustljivo prostorsko politiko in nadzorom nad gradnjo v prostoru standard te gradnje dvigniti in je zato ne bi bilo treba prepovedovati. A zaenkrat žal nič ne kaže na to, da bi bili zgornji pogoji izpolnjeni. Ob neobstoju stanovanjske politike in neučinkovitem prostorskem načrtovanju tako samograditeljstvo pri nas predstavlja močan pritisk v smeri razpršene gradnje in vseh njenih negativnih posledic.

Komentarji

Revizija trase hitre ceste med Velenjem in avtocesto Ljubljana-Maribor

Marko Peterlin

V torek, 5. aprila 2011, je v prostorih Ministrstva za okolje in prostor potekal sestanek, ki naj bi razjasnil razlike v ocenjenih podatkih o poseganju načrtovane ceste v severnem delu 3. razvojne osi na kmetijska zemljišča. Zbrani so se strinjali, da so podatki, ki jih je navajala Civilna iniciativa Braslovče, najbolj pravilna številka. Spomnimo, na pobudo predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki jo je podal po februarskem obisku v Braslovčah, so si v petek, 1. aprila 2011 ministri za okolje in prostor Roko Žarnić, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in za promet Patrick Vlačič skupaj z njim ogledali predvideno traso hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. Kot piše Delo, se je Šoltes zavzel za revizijo podlag in dosedanjega postopka odločanja o izbiri trase. »To bo treba narediti skupaj s strokovnjaki, katera koli trasa bo nato izbrana, pa gotovo ne bo pogodu vsem. Želimo le ovreči dvome o morebitnih vplivih različnih interesnih skupin na izbiro trase,« je povedal. Na dvome o pravilnosti odločitve o trasi hitre ceste tako Računsko sodišče kot širšo javnost že dlje časa opozarja Civilna iniciativa Braslovče, prav Računsko sodišče pa je prvo, ki je strokovno dobro podprtim argumentom končno tudi prisluhnilo.

Celoten komentar si lahko preberete na http://ipop.si/2011/04/07/revizija-trase-hitre-ceste-med-velenjem-in-avtocesto-ljubljana-maribor/

Zaščita za Kras brez uveljavitve zaščitne klavzule

Maja Simoneti

Te dni je Vlada dokončno sklenila, da ne bo uveljavila možnosti, ki izhaja iz pristopne pogodbe k EU, da zaščiti nepremičninski trg ob meji z Italijo. Na pobudo dveh civilnih iniciativ iz Primorske je pozimi imenovala medresorsko skupino za proučitev razmer in se na osnovi njenega poročila odločila, da bo na Krasu ukrepala z notranjimi inštrumenti za vodenje in nadzor prostorskega razvoja. Vlada je očitno dobro prisluhnila medresorski skupini in sprejela sklep, ki vzbuja upanje, da je politična raven ponovno prepoznala vlogo prostorskega načrtovanja in se zavzela za njegovo izvajanje in nadzor v skladu z zakonodajnimi možnostmi in dobro prakso.

Celoten komentar si lahko preberete na http://ipop.si/2011/04/21/zascita-za-kras-brez-uveljavitve-zascitne-klavzule/

Sporočila mreže

Mesec krajinske arhitekture

April je mednarodni mesec krajinske arhitekture. Letos ga je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije posvetilo strokovni literaturi s področja krajine. Z načrtovanimi dogodki, posvečenimi branju, dostopnosti in uporabnosti strokovne literature so jo želeli približati različnim uporabnikom in javnostim, s čemer so se vključili tudi v projekt Ljubljana - svetovna prestolnica knjige. Več o dogodkih, ki so potekali v aprilu na www.dkas.si.

Nevladne organizacije pozdravljajo zadnje poteze vlade glede TEŠ 6

Okoljske nevladne organizacije pozdravljajo odločitev vlade, ki je na seji 14. aprila 2011 sklenila, da brez spremembe investicijskega načrta projekta TEŠ 6 ne prevzame dodatnih tveganj z izdajo državnega poroštva. Več na www.umanotera.org.

Dan odprtih vrat na prostem ob svetovnemu dnevu Zemlje: Drobni utrinki za velike korake

Dan pred svetovnim dnevom Zemlje, 21. aprila 2011, je Focus povabil k iskanju rešitev za soočanje s podnebnimi spremembami, ki so tako okoljska kot družbena grožnja kvalitetnemu razvoju naše civilizacije. V parku Tabor so taborili na različnih delavnicah in se soočili z vprašanji, kako lahko vsak posameznik obarva svoj vsakdan z ustvarjalnostjo, kako ozavestiti posameznike o aktualnih pojavih ali kako predstaviti ključna vprašanja in ponuditi prave odgovore na pereče okoljske probleme. Več na www.focus.si.

Onkraj gradbišča v polnem teku

V mesecu marcu in aprilu se je projektu »Onkraj gradbišča« društva Kud Obrat pridružilo preko 30 vrtarjev in vrtnark. Več na www.obrat.org.

Kolesarske parade Ljubljanske kolesarske mreže

Čas je, da se znova začnemo družiti na kolesarskih paradah, ki bodo pokazale, da se kolesarji še vedno močno zavzemamo za izboljšanje kolesarske infrasturkture v Ljubljani! Prva kolesarska parada bo potekala ta petek 22.04.2011, na dan Zemlje. Potekala bo po Fabianijevem cestnem obroču v Ljubljani. Traso si lahko ogledate v priloženem zemljevidu. Dobimo se na Prešernovem trgu ob 16:00, zaključek bo na Bregu predvidoma ob 18:00.

Natečaj za raziskovalne naloge

Programski sklop EPK - Urbane brazde, s katerim pri projektu Teleport sodeluje tudi Mariborska kolesarska mreža, razpisuje natečaj za najboljše raziskovalne naloge s 5 vsebinskih področij. Eno od raziskovalnih področij obsega tudi premišljanje javnih prostorov, trajnostnega prometa in transportnih alternativ. Več na http://mkm.kolesarji.org/.

Kolesarski torek med študenti

Mariborska kolesarska mreža v okviru Mobilne kolesarske delavnice širi znanje o popravljanju koles in uporabi orodja ter tako prispeva k širjenju kolesarske kulture med študenti. Naslednja bo v torek, 26. aprila od 15. do 19. ure pred študentskim domom 3 na Tyrševi ulici. Več na http://mkm.kolesarji.org/

Velo-City 2011 v Sevilli

Med 22. in 24. marcem je v španski Sevilli potekala globalna kolesarska konferenca Velo-City 2011, katere se je udeležil tudi sodelavec programskega sklopa EPK Urbane brazde in predsednik Mariborske kolesarske mreže, Josip Rotar. Na spletni strani http://mkm.kolesarji.org/ poroča o konferenci.

Prostorski manifest za boljše Celje

Za svoj neoviran razvoj Celje nujno potrebuje strategijo z vizijo, ki mora preseči sedanje stanje in povzeti napredne razvojne trende, saj mu v nasprotnem grozi stihija s spontanim razraščanjem prostorsko nezdružljivih vsebin in s tem ustvarjanje novih sivih con. Več na www.trajekt.org.

Jay Walljasper v Ljubljani

Prejšnji teden se je v Ljubljani oziroma v Sloveniji mudil zanimiv pisec, katerega članke o pomenu javnega prostora, kolesarske infrastrukture, predvsem pa vedno bolj aktualne teme skupnega in skupne lastnine tudi na IPoP že nekaj časa spremljamo po različnih blogih in spletnih zapisih. Jay Walljasper je predvsem neodvisen pisec in govornik, novinar in aktivist, član znane organizacije PPS (Project for Public Space) iz New Yorka. Trenutno redno objavlja na blogih On the Commons in Shareable ter piše za National Geographic Traveler in druge revije. Več na www.ipop.si.

Mreženje ustvarjalnih mest v Južni Koreji

V Seulu v Južni Koreji je 25. marca potekal Nacionalni forum o krepitvi Unescove mreže ustvarjalnih mest. Forum sta pripravila Seulska metropolitanska vlada in Korejska nacionalna komisija za UNESCO skupaj s Seulsko fundacijo za oblikovanje. Čeprav se morda zdi, da Seul in Ljubljana v tem pogledu nimata veliko skupnega, pa je bil dogodek zanimiv tudi z vidika urbane politike v Ljubljani. Tako Seul kot Ljubljana sta se v primerjavi s konkurenčnimi mesti namreč razmeroma pozno zavedla izzivov in priložnosti, ki jih glede na njuno dolgo in bogato kulturno tradicijo za razvoj, privlačnost in znamčenje mesta ponuja tako imenovana kreativna industrija. Več na www.ipop.si.

Posvet o problematiki statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju varstva okolja

V okviru projekta Mreža za prostor, ki ga vodi IPoP in Plana B za Slovenijo, ki ga vodi Umanotera, je partner obeh mrež Pravno-informacijski center nevladnih organizacij 29. marca 2011 v Centru Evropa v Ljubljani organiziral izobraževalni posvet o pridobitvi in problematiki statusa nevladnih organizacj v javnem interesu na področju okolja. V drugem delu dogodka, ki je bil namenjen posvetu o problematiki obstoječih statusov, ki so jo predstavili Senka Vrbica - PIC, Tina Divjak - CNVOS in Marko Peterlin – IPoP smo obravnavali stanje in predlagali možne rešitve. Zaključki posveta so bili posredovani tudi Ministrstvu za okolje in prostor.

Iz medijev

Plečnikova odličja 2011

Letošnja Plečnikova odličja so podeljena: nagrado so prejeli avtorji prenove Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači (Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Teja Savelli), medalje pa avtorji prenove Vetrinjskega dvora v Mariboru (Maruša Zorec in Matjaž Bolčina), stanovanjskega naselja Sotočje v Kranju (Matija Bevk in Vasa J. Perović) in bivaka pod Grintovcem (Miha Kajzelj). Študentski priznanji sta prejela Tomaž Budkovič za Vodnik po arhitekturi Eda Mihevca in Ajdin Bajrovič za Idejno zasnove večgeneracijske stanovanjske soseske v Ljubljani in idejni načrt za stanovanjski blok. Več na www.trajekt.org.

Maja na ljubljanska mestna kolesa

Delavci so začeli postavljati postajališča za mestna kolesa, ki bodo predvidoma od meseca maja naprej na voljo za izposojo v Ljubljani. Sistem bi moral biti nared sicer že marca, a se je zavleklo s podpisom pogodbe s podjetjem Europlakat, ki ta sistem vzpostavlja, so pojasnili na Mestni občini Ljubljana, zato so šele konec marca začeli pripravljati 30 postaj, na katerih bo stalo skupno 300 koles. Več na eko.dnevnik.si. Zemljevid z lokacijami postaj mestnega kolesa tukaj.

Izposoja mestnih koles, ki bo praktično zastonj: Oglejte si nekaj lokacij

Od meseca maja naprej bo v Ljubljani urejenih 30 izposojevalnic, v katerih bo skupno na voljo 300 mestnih koles. Prva ura izposoje novih mestnih koles bo brezplačna, za drugo uro bodo morali meščani in obiskovalci plačati en evro, za tretjo dva evra, od četrte ure naprej pa bo cena štiri evre na uro. Če bo uporabnik vrnil kolo v prvi uri, ga bo lahko ponovno koristil že po petih minutah. Kolesa so namenjena za krajše mestne vožnje. Ko pridemo na želen cilj, kolo vrnemo na katero koli od številnih postaj. Zapeljali smo se po Ljubljani in posneli nekatera od postajališč. Več na www.dnevnik.si.

Mesta morajo staviti tudi na pešce

Evropska mesta poleg kolesarjenja vse bolj poudarjajo tudi pomen hoje po mestu. Zato so v okviru projekta Civitas Ljubljana pripravili predavanje z naslovom Načrtovanje za pešce – še korak dlje od peš con, na katerem so predstavljali različne ideje za izboljšanje pogojev za hojo po mestih. Več na eko.dnevnik.si.

Konec meseca iz Trnovega na Prule čez Hradeckega most

Po enoletni obnovi nosilne konstrukcije in izdelavi nove litoželezne ograje so pred mesecem dni prekladni Hradeckega most, ki so ga Ljubljančani zaradi prejšnje lege ob mrtvašnici kliničnega centra preimenovali v Mrtvaški most, prestavili na novo lokacijo, kjer bo v primeru ugodnih vremenskih razmer že konec meseca povezal Grudnovo in Krakovsko nabrežje. Most, ki predstavlja tehnično dediščino, bo zaprt za osebni promet, prečkali ga bodo lahko le pešci in kolesarji. Več na www.dnevnik.si.

Labirint, v katerem se boste našli

Te dni so člani Zavoda Exodos, ki je park, imenovan Labirint umetnosti, ob podpori Mestne občine Ljubljana in Tobačne Ljubljana zasnoval in zasadil, končevali zadnja gradbena in vrtnarska dela, po poti, ki vodi skozi labirint, pa so položili tlakovce. Fužinski park sprehajalcem še ne daje občutka, da hodijo po labirintu, saj drevesa niso še tako velika, da bi tvorila neke vrste pregrado, vendar pogled iz višav odkriva labirint, v katerem pa se zaradi polžaste oblike ni mogoče izgubiti. Več na www.dnevnik.si

Fužine na mednarodnem natečaju dobile novo tribuno

Zmagovalca mednarodnega natečaja za študente arhitekture in oblikovanja Trimo Urban Crash, ki ga orgarnizira Trimo, sta poljska študenta Wojciech Nowak in Martynika Bielawska z arhitekturne fakultete v Gliwicah. S kombinacijo glasov javnosti in strokovne žirije je bila za realizacijo izbrana njuna idejna zasnova večnamenske tribune. Zmagovalna »Tribuna življenja« je večnamenski športni in kulturni arhitekturni projekt, ki nudi tako možnost srečevanja kot udeležbe festivalskih prireditev. Slovesna razglasitev zmagovalca in otvoritev objekta bosta v Fužinah potekali letos junija. Več na www.finance.si.

Maksa bodo preobrazili v galerijo s poročno dvorano

“V tem mestu so potrebne drastične odločitve,” je odločen mariborski župan Franc Kangler. Ker pogajanja z madžarskimi arhitekti, ki so avtorji zmagovite idejne rešitve za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM) na Lentu, niso bila uspešna, je ustavil ta projekt, za katerega je ministrstvo za kulturo rezerviralo 10 milijonov evrov. Galerijo hoče Kangler umestiti v Mariborsko kulturno središče – Maks, čeprav je ministrstvo že pred tedni izrazilo dvom, ali je takšna selitev sploh v skladu s predpisi. Več na www.dnevnik.si.

Štajerskima prestolnicama grozi vlakovni mrk

Mesec dni pred uradnim odprtjem največjega kulturnega dogodka v slovenski zgodovini - ta je načrtovana za 13. januar 2012 - se bo naša evropska prestolnica kulture občutno prometno "oddaljila" od avstrijskoštajerske prestolnice. Avstrijske zvezne železnice (ÖBB) namreč pripravljajo novi vozni red, v katerem bodo korenito črtali potniške vlakovne povezave med Gradcem in Mariborom. Več na www.dnevnik.si

“Javni prevoz bo stagniral, dokler ne najdemo boljših rešitev za potnike”

Marca bi se po prvotnih načrtih moral začeti izvajati pilotni projekt integriranega javnega prevoza, vendar je začetek prestavljen na letošnjo jesen. Na ministrstvu za promet načrtujejo, da bodo letos spomladi izvedli javno naročilo za izvedbo pilotnega projekta, jeseni začeli izvajati projekt, spomladi 2012 pa naj bi na terenu preizkusili delovanje modela integriranega javnega prevoza. Namen tega poskusnega projekta je v omejenem obsegu preveriti delovanje sistema enotne vozovnice, pojasnjujejo na ministrstvu. Več na eko.dnevnik.si.

O parkiriščih P + R (parkiraj in se odpelji) posebna delovna skupina

Novi dolgoročni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (MOL) predvideva ureditev parkirišč P + R (park and ride oziroma parkiraj in se odpelji) na enajstih lokacijah. Ker se o ureditvi celovitega sistema tovrstnega parkiranja, ki naj bi dnevne migrante zadržal na obrobju mesta, govori že leta, smo na MOL vprašali, kaj natančno načrtuje pri uresničevanju tega projekta v bližnji prihodnosti. Toda ostali smo brez jasnih odgovorov. Z oddelka mestne uprave za gospodarske dejavnosti in promet so sporočili le, da bo MOL s sklepom župana ustanovila posebno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z izvedbo projekta P + R. Več na www.delo.si.

Javni prevoz pri naših sosedih

Ne glede na način prevoza je velika verjetnost, da bomo na cilju našega potovanja uporabili javni prevoz. Zanimivih in lepih mest, ki si jih je vredno podrobneje ogledati, je v bližini kar nekaj: Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Zagreb in Sarajevo. Zanimivo pa je tudi primerjati javni prevoz v teh mestih z ljubljanskim. Več na www.dnevnik.si.

Focus: Komisija z Belo knjigo prometa odgovornost prelaga na naslednje generacije

Ljubljana – Evropska komisija je 28. marca objavila strategijo 2050 za promet v EU, katere glavni cilj je do leta 2050 zmanjšati emisije iz prometa za 60 odstotkov glede na leto 1990 in postaviti enoten evropski prometni trg. Tako imenovana Bela knjiga po mnenju društva Focus odgovornost dekarbonizacije prometnega sektorja prelaga na naslednje generacije politikov in zakonodajalcev s tem, da naj bi se emisije začele zmanjševati šele po letu 2030. Več na eko.dnevnik.si.

Korošci nasprotujejo načrtovani trasi hitre ceste

V prostorih občin Slovenj Gradec, Velenje in Šoštanj so od 10. marca dalje javno razgrnjeni osnutki državnega prostorskega načrta za hitro cesto od priključka Velenje – jug do priključka Slovenj Gradec – jug in okoljska poročila. Ekipa razlagalcev, ki sta jih na teren poslali ministrstvo za okolje in ministrstvo za promet, je predsinočnjim predstavila načrte v Slovenj Gradcu, sinoči v Velenju, tik pred tem pa v Šoštanju. Razprave so pokazale, da predstavljeni načrti nimajo podpore lokalnega prebivalstva. Več na www.dnevnik.si.

Odzivi na vladni paket ukrepov za zaščito Krasa

“To je zgodovinska odločitev. Vlada je na pobudo civilnih iniciativ prvič sprejela tak sveženj ukrepov,” je Robert Rogič iz Civilne iniciative Kras včeraj ocenil vladno odločitev, da bo Kras varovala s paketom “nacionalnih” ukrepov. Civilna iniciativa Kras (CI Kras) in Civilna iniciativa za Primorsko (CI za Primorsko) sta vlado pozvali, naj od Bruslja zahteva zaščitno klavzulo. V CI Kras namreč močno dvomijo, da bodo vsi ukrepi dejansko vključeni v nacionalno zakonodajo in občinske predpise. Več na www.primorske.si.

Inšpektorica zaustavila dela v piranskem mandraču

Inšpektorica za kulturo in medije Mateja Zupan je naročniku prenove piranskega ribiškega pristanišča (občini Piran) zaustavila dela, ker je ugotovila, da ne potekajo skladno s projektom. Inšpektorica ni ustavila tistih del, ki pogojujejo statičnost in stabilnost obale, ker je nevarno, da bi plima načela statičnost porušene obale, s tem pa bi lahko povzročili nevarnost za ljudi in bližnje stavbe. Dopustila je možnost, da dela potekajo, vendar le pod nadzorom konservatorjev zavoda za varstvo kulturne dediščine in seveda skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Več na www.delo.si.

Omejevanje dela v lastni režiji

Obrtniki od države zahtevajo, da občanov z omejevanjem dela ne le kaznujejo, temveč jim dajo tudi bonitete. Omejevanje dela v lastni režiji je poseg v posameznikovo svobodo, da ta razpolaga s svojim časom, je prepričan Aleksandar Kešeljević z ekonomske fakultete v Ljubljani. Po drugi strani predsednik sekcije gradbincev pri obrtno-podjetniški zbornici Franc Bukovec ocenjuje, da je tak ukrep nujen, vendar hkrati od države zahteva, da občane ne le kaznuje, temveč da jim da tudi bonitete. Več na www.delo.si.

Po 18 letih so izdali uporabno dovoljenje za gorenjsko avtocesto

Ministrstvo za okolje in prostor je prejšnji teden le izdalo uporabno dovoljenje za gorenjski avtocestni odsek od Vrbe do Hrušice, kar se je zgodilo 18 let po začetku uporabe tega odseka. Na Darsu so uporabno dovoljenje prejeli včeraj, je povedal Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Več na www.delo.si.

Še precej več novic v tedenskih pregledih objav v medijih na http://ipop.si/kategorija/aktualno/

Napovednik

Urbani sprehodi “Jane’s Walk”

Pod imenom »Jane’s Walk« se prvi konec tedna v maju po svetu organizirajo sprehodi po mestnih četrtih, ki promovirajo mesta, privlačna za pešačenje. Takšna mesta svojim prebivalcem omogočajo višjo kakovost življenja zaradi večje varnosti in boljšega zdravja, večje družbene povezanosti in možnosti razvoja lokalnih storitev. Inštitut za politike prostora bo letos skupaj s partnerji v mednarodno omrežje mest vpel tudi Ljubljano in organiziral sprehode po štirih mestnih četrtih: Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Potekali bodo v soboto, 7. maja 2011 popoldne ter v nedeljo, 8. maja 2011 dopoldne. Povezovali se bodo z dogodki po posameznih četrtih in dopolnjevali tradicionalni pohod ob žici, ki bo v Ljubljani potekal isti konec tedna. Več informacij na www.ipop.si, na e-poštnem naslovi ipop@ipop.si ali po telefonu 0590 63 683.

Izobraževanje o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju varstva okolja

bo v torek, 24. maja 2011 ob 16. uri v prostorih Zavoda PIP - stičišča nevladnih organizacij Podravja, Gosposvetska c. 83, Maribor, ter v četrtek, 26. maja 2011 ob 17. uri v prostorih Regijskega stičišča nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije, Vilharjeva ulica 14, Postojna. Izobraževanji sta namenjeni lokalnim pobudam in nevladnim organizacijam (društvom, zavodom, ustanovam) na področju varstva okolja, urejanja prostora in ohranjanja narave. Skozi boljšo organiziranost in pridobitev statusa boste postali vplivnejši dejavnik pri sprejemanju odločitev in uporabi pravnih sredstev za trajnostno naravnano varstvo okolja in urejanje prostora. Prijave: Senka Vrbica, e-pošta pic@pic.si, telefon (01) 521 18 88.

Novice Mreže za prostor pripravlja Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, telefon 0590 63 683, www.ipop.si. Urednik Marko Peterlin (IPoP). Prispevki: Maja Simoneti (IPoP), Marko Peterlin (IPoP), Petra Očkerl.

Projekt »Mreža za prostor« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

‹ nazaj