Novice

Odgovori na pet najpogostejših vprašanj o statusu socialnega podjetja

torek, 24.7.2012

Ob pričetku veljavnosti Uredbe o določitvi dejavnosti socialnega podetništva posredujemo odgovore na pet najpogostejših vprašanj nevladnih organizacij o statusu socialnega podjetja.

1. Kaj je socialno podjetje?

Socialno podjetje je poseben status, ki ga lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če izpolni z Zakonom o socialnem podjetništvu – ZSocP predvidene pogoje. Socialno podjetje tako ni poseben tip pravne osebe (kot npr. društvo, zveza društev, zavod, ustanova, d.o.o.), ampak lahko vsaka od teh pravnih oseb »postane« socialno podjetje.

Za »ustanovitev socialnega podjetja« je tako potrebno najprej ustanoviti eno od nepridobitnih pravnih oseb, ki lahko nato šele takšen status pridobi. Oba postopka (to je postopek ustanovitve in postopek pridobitve statusa) je možno sprožiti istočasno, kar pomeni, da bo organ, pristojen za registracijo ob sami ustanovitvi presojal tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

V kolikor želi pridobiti status socialnega podjetja nevladna organizacija, ki je že ustanovljena, se sproži samo postopek pridobitve statusa.

ZScoP sicer pozna dva tipa socialnih podjetij – socialno podjetje tip B, ki ni ustanovljeno za namene pridobivanja dobička, temveč za zaposlovanje najbolj ranljivih oseb na trgu dela (kot so dolgotrajno brezposelni, prvi iskalci zaposlitve, invalidi…), in socialno podjetje tip A, ki prav tako ni ustanovljeno za namene pridobivanja dobička, zaposluje pa lahko katerekoli delavce (in ne nujno najbolj ranljivih oseb), če pri tem opravlja dejavnosti na zakonsko določenih širše družbeno koristnih področjih (kot je npr. ekološka proizvodnja hrane, socialni turizem, kultura, amaterski šport in rekreacija ali spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti).

2. Kakšni so pogoji za pridobitev statusa?

Nevladna organizacija, ki želi pridobiti status socialnega podjetja, mora vlogo za pridobitev statusa vložiti pri organu, pri katerem se je registrirala. Društva in zveze društev tako vlogo vložijo pri upravni enoti, zavodi pri sodišču in ustanove pri pristojnem ministrstvu. Vloga mora vsebovati:

-Temeljni akt organizacije, iz katerega je razvidno:

• da je organizacija nepridobitna,
• način uresničevanja načel socialnega podjetništva, kot jih opredeljuje 4. člen ZSocP (to je, da organizacija opravlja dejavnost v javnem interesu, da deluje prostovoljno, da vključuje deležnike v svoje delovanje, da je neprofitna, da zagotavlja preglednost delovanja idr.) in
• ki vsebuje obvezne elemente iz 12. člena ZSocP (da se organizacija upravlja po načelih enakopravnosti, da ima ustrezni nadzorni organ, da trajno zaposluje delavce idr.).

Nevladne organizacije morajo tako po potrebi izpeljati postopke za spremembo svojih temeljnih aktov na način, da bodo ti vsebovali določbe, kot jih zahteva ZSocP. Društva morajo tako po potrebi prilagoditi svoje statute, zavodi in ustanove pa akte o ustanovitvi.

-Sklep organa vseh članov (za društva) oziroma sklep ustanoviteljev (za zavode in ustanove), da namerava organizacija poslovati kot socialno podjetje.

-Podatke o zastopnikih organizacije in obsegu pooblastil (osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča).

-Dokazilo o višini morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.

-Vlogo, da se zahteva pridobitev statusa socialnega podjetja.

-Po potrebi druge dokumente za priglasitev spremembe temeljnega akta organizacije (npr. zapisnik občnega zbora društva, na katerem so bile sprejete spremembe statuta).

3. Katere so bistvene obveznosti za socialna podjetja?

Obveznosti socialnih podjetij se delno ločijo glede na to, ali gre za socialno podjetje tip A ali za socialno podjetje tip B.

Za socialno podjetje tip A velja da:

• izvaja dejavnosti iz Uredbe o opredelitvi dejavnosti socialnega podjetništva,
• trajno zaposluje najmanj enega delavca v prvem letu svojega delovanja in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih delovanja in
• mora po izteku drugega koledarskega leta iz dejavnosti socialnega podjetništva v letnem poročilu izkazati najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov. Po tretjem in vseh nadaljnjih letih poslovanja mora izkazati najmanj 50 odstotkov vseh prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva. Nevladna organiazcijam, ki ima status socialnega podjetja tip A, lahko torej opravlja tudi druge dejavnosti (ki niso dejavnosti socialnega podjetništva), mora pa iz dejavnosti socialnega podjetništva ustvarjati najmanj polovico svojih prihodkov.

Za socialno podjetje tip B velja da:

• lahko opravlja katerokoli dejavnost in
• ves čas svojega delovanja trajno zaposluje najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela in sicer ima najmanj eno tretjino takšnih delavcev izmed vseh delavcev. Socialno podjetje tip B ima lahko tako tudi samo enega zaposlenega v kolikor gre za osebo iz najbolj ranljivih skupin.

Za najbolj ranljive skupine na trgu dela (pri tipu B) se štejejo:

• invalidi,
• brezposelne oseb, pri katerih so ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo,
• dolgotrajno brezposelne osebe (24 mesecev),
• iskalci prve zaposlitve,
• starejši od 55 let,
• pripadniki romske skupnosti,
• mladoletne oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,
• osebe, ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta,
• begunci, vključeni v programe integracije,
• osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog in
• brezdomci.

Za trajno zaposlitev (pri tipu A in tipu B) se šteje zaposlitev za nedoločen čas ali za določen čas najmanj 12 mesecev z najmanj polovičnim delovnim časom.

Za oba tipa podjetij (tip A in tip B) velja, da:

• mora ves čas delovanja spoštovati načela socialnega podjetništva (4. člen ZSocP),
• presežka prihodkov nad odhodki (dobička) ne sme deliti med svoje ustanovitelje, člane ali delavce. Ta prepoved velja za nevladne organizacije sicer že na podlagi zakonov, ki ureja njihov položaj (Zakon o društvih – ZDru-1, Zakon o ustanovah – ZU in drugi). V kolikor ima status socialnega podjetja pravna oseba, ki sicer pa podlagi zakona dobiček lahko deli (npr. d.o.o. ali zadruga), pa lahko dobiček namenja samo za zakonsko določene namene (investicije v osnovna sredstva, izobraževanje delavcev, idr.),
• mora do 31. marca tekočega leta poročati Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve o izpolnjevanju pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja,
• mora voditi svoje poslovne knjige v skladu s posebnim računovodskih standardom SRS 40 - Računovodske rešitve v socialnih podjetjih (2012).

Na tem mestu naj pojasnimo, da organizacija lahko pridobi status socialnega podjetja četudi ne izpolnjuje vseh pogojev iz te točke – npr. v času podaje vloge ne zaposluje zadostnega števila delavcev (pri tipu A in tipu B) ali iz dejavnosti socialnega podjetništva ne ustvarja najmanj 50% svojih prihodkov (pri tipu A). Status socialnega podjetja se namreč pridobi, če organizacija izpolni zahteve iz točke 2, to je, če registrskemu organu predloži svoj temeljni akt in ostalo zahtevano dokumentacijo, iz katerih je razvidno, da bo poslovala kot socialno podjetje. Da organizacija takšen status nato tudi obdrži, pa mora te pogoje v prihodnjih letih svojega delovanja tudi izpolniti.

4. Katere so bistvene ugodnosti za socialna podjetja?

Edina zakonska pravica za vsa socialna podjetja (tipa A in tipa B), ki jo pozna ZSocP, je t.i. posebna spodbuda za poslovodenje. Vsako socialno podjetje je namreč v prvih dveh letih po pridobitvi statusa upravičeno do sofinanciranja usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo z ranljivimi skupinami ljudmi.

Za socialna podjetja tipa B, ki zaposlujejo invalide (ne pa tudi ostale najbolj ranljive skupine) veljajo na podlagi ZSocP enake finančne spodbude, kot za delodajalce, ki zaposlujejo nad predpisano kvoto za zaposlovanje invalidov. Praktično gledano to pomeni, da so takšna socialna podjetja oproščena plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene invalide (74. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI) in imajo pravico do nagrade za zaposlovanje invalidov v višini 25% minimalne plače (16. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov).

Za socialna podjetja tipa B, ki zaposlujejo osebe, ki niso invalidi (ampak druge najbolj ranljive skupine), ZSocP predvideva subvencije plač, kar bo podrobneje urejeno v posebnem Programu ukrepov.

Program ukrepov, ki naj bi podrobneje določil to subvencijo, in ki naj bi vseboval tudi ostale ukrepe za spodbujanje razvoja socialnih podjetij še ni bil sprejet. Trenutno (julij 2012) je namreč v postopku priprave pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Strategija razvoja socialnega podjetništva v Republiki Sloveniji, ki bo šele predstavljala ustrezno podlago za sprejem Progama ukrepov.

Zakon sicer že predvideva določene ukrepe, ki naj bi jih Progam ukrepov konkretiziral in sicer:

• ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva: finančni in drugi ukrepi za promocijo socialnega podjetništva, za razvoj sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo, za zagotavljanje sredstev za vzpostavitev sklada za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, za razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, idr.
• ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja: finančni in drugi ukrepi za zagotavljanje prostorskih, tehničnih in drugih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji za socialna podjetja, sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, idr.
• ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih: izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljivih skupin ljudi, na trgu dela, katerim je namenjeno socialno podjetništvo
• ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij: zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in evropskih virov za socialna podjetja.

5. Kaj svetujete nevladni organizaciji, ki razmišlja o pridobitvi statusa socialnega podjetja?

Nevladna organizacija, ki razmišlja o pridobitvi statusa socialnega podjetja, se mora sprva odločiti, ali a) bo za status zaprosila sama ali pa b) bo morda ustanovila drugo pravno osebo (npr. zavod, neprofitni d.o.o.), ki ga bo upravljala in ki bo zaprosila za pridobitev statusa. V prvem primeru namreč velja, da bo status pridobila nevladna organizacija sama in bo tudi sama in v celoti zavezana k izpolnjevanju vseh obveznosti, ki veljajo za socialna podjetja (npr. glede vodenja poslovnih knjig po posebnem računovodskem standardu, glede poročanja ministrstvu, glede strukture zaposlenih in drugo). V kolikor bi takšne obveznosti v preveliki meri posegale v obstoječe delovanje nevladne organizacije je smiselno, da se ustanovi ločeno pravno osebo in bodo te obveznosti veljale samo zanjo.

Potrebno je tudi upoštevati, da so socialna podjetja še vedno organizacije, ki enako kot ostala podjetja na trgu prodajajo določeno blago in storitve. Razlika je v tem, da socialna podjetja niso usmerjena k delitvi dobička, temveč pri svojem delovanju dosegajo druge družbeno koristne cilje, kot je krepitev družbene solidarnosti, krepitev družbe za reševanje problemov in podobno. Socialno podjetje naj bi ves čas svojega delovanja ustvarjalo zadosti prihodkov (ob upoštevanju ugodnosti in subvencij), ki zadoščajo za njegov obstoj in ohranitev obveznih zaposlitev. Zato je praktično nujo pred samo pridobitvijo statusa izdelati poslovni načrt o tem kolikšni bodo realni prihodki podjetja in njegovi odhodki, kako se bo podjetje promoviralo in ali so njegove storitve in blago dovolj privlačni za potrošnike oziroma uporabnike.

Vir: Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij – CNVOS, www.cnvos.info

‹ nazaj