Novice

Mednarodni dan migrantov: 18. december

četrtek, 17.12.2009

Po zadnjih ocenah Združenih narodov je bilo junija 2005 med vsemi prebivalci na svetu skoraj 190 milijonov mednarodnih selivcev. V Slovenijo se tujci priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov, zato med njimi prevladujejo delovno aktivne osebe. Njihova izobrazbena struktura je povečini nižja od izobrazbene strukture domače delovne sile. Največ migrantov z univerzitetno izobrazbo pa imajo v pomurski regiji.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2000 razglasila 18. december za Mednarodni dan migrantov, saj je na ta dan leta 1990 sprejela Mednarodno konvencijo o varstvu pravic zdomskih delavcev in njihovih družin.

Slovenija več kot pol stoletja država priseljevanja

V Slovenijo se že več kot 50 let letno več ljudi priseli, kot se jih iz nje odseli.
V obdobju 1999-2004 je selitveni prirast v Sloveniji letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1000 prebivalcev. Po vstopu Slovenije v EU se neto priseljevanje v državo povečuje: v prvih dveh letih so se vrednosti selitvenega prirasta povečale za dvakrat, v letih 2007 in 2008 pa za več kot šestkrat. V letu 2008 se je število prebivalcev Slovenije zaradi priseljevanja povečalo za 18.584 oseb oz. 9,2 osebe na 1000 prebivalcev. Slovenija je tudi po svojem vstopu v EU migracijsko povezana s preostalimi državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Povečano neto priseljevanje tudi v EU

V EU se neto priseljevanje izrazito povečuje od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja, še posebej pa se je povečalo po letu 2000. (Employment in Europe 2008, str. 55). Med obdobjem od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do zgodnjih let tega stoletja se je neto selitveni prirast v EU povečal za trikrat.

Neenakomerna porazdelitev priseljenih oseb

Priseljenci vplivajo na demografsko sestavo prebivalstva, kulturno pestrost in gospodarstvo države gostiteljice. Sredi leta 2009 je bil med prebivalci Slovenije vsak osmi rojen v tujini (torej priseljen). Regionalna porazdelitev v Slovenijo priseljenih oseb je neenakomerna. Sredi leta 2009 je bil med prebivalci posamezne statistične regije delež priseljencev (tj. oseb, ki niso bile rojene v Sloveniji) največji v obalno-kraški (skoraj četrtino ali 23,8 % prebivalstva regije), najmanjši pa v koroški statistični regiji (5,9 % prebivalstva regije).

Med priseljenimi več delovno aktivnih kot med prebivalci, rojenimi v Sloveniji

Tujci se v Slovenijo priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov, zato med njimi prevladujejo delovno aktivne osebe. Večina tujcev (skoraj 65 %), ki so se priselili v Slovenijo v obdobju 2005-2007, si je v letu, v katerem se je priselila, našla zaposlitev ali delo. Tudi sicer je delež delovno aktivnih med prebivalci Slovenije, rojenimi v tujini, nekoliko višji od deleža delovno aktivnih med prebivalci Slovenije, rojenimi v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo konec leta 2006 med delovno sposobnimi prebivalci Slovenije (starost 15-64 let), rojenimi v tujini, delovno aktivnih 58,9 %, med delovno sposobnimi prebivalci Slovenije, rojenimi v Sloveniji, pa je bilo delovno aktivnih 56,6 %.

V EU potreba po manj izobraženi delovni sili

Po podatkih OECD je delež delovno aktivnih oseb v starosti 15 let ali več, rojenih v tujini, ki imajo terciarno izobrazbo, med vsemi zaposlenimi največji v Kanadi (9,7 %), v Avstraliji (7,8 %) in v Švici (5,4 %); v EU jih je 2,1 %. (Employment in Europe 2008, str. 49). To kaže, da je na trgu dela v EU večje povpraševanje po sorazmerno nižje izobraženi tuji delovni sili, kot je izobraženo domače prebivalstvo. Tudi za Slovenijo je značilno, da potrebuje predvsem nekvalificirano tujo delovno silo.

Izobrazbena struktura priseljenih v Slovenijo se pomembno razlikuje od domače delovne sile

Slovenija na splošno že desetletja privablja nizko izobraženo delovno silo, podatki pa kažejo, da se takšna izobrazbena sestava priseljenih tujcev ohranja. Tako se izobrazbena sestava aktivnih prebivalcev Slovenije, ki so bili rojeni v tujini, pomembno razlikuje od izobrazbe aktivnih prebivalcev, rojenih v Sloveniji. Po zadnjih razpoložljivih podatkih so konec leta 2005 med aktivnimi prebivalci, rojenimi v Sloveniji, prevladovali srednješolsko izobraženi, in sicer jih je bilo 60 %; malo manj kot 18 % pa je bilo med njimi oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te. Med aktivnim prebivalstvom, rojenim v tujini, pa sta bila deleža oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te in oseb s srednješolsko izobrazbo približno enaka: 43 % teh oseb je imelo končano osnovno šolo ali manj, 46 % pa srednjo šolo.

Največ migrantov z univerzitetno izobrazbo v pomurski regiji

Med statističnimi regijami je na račun meddržavnih selitev pridobila največji delež »možganov« pomurska statistična regija. Konec leta 2006 je bilo namreč v tej regiji med priseljenimi, tj. v tujini rojenimi delovno aktivnimi prebivalci, največ oseb z najmanj univerzitetno izobrazbo (15 %); najmanj oseb s tako izobrazbo med priseljenimi delovno aktivnimi prebivalci pa je bilo v zasavski regiji (3 %).

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2838)

‹ nazaj