FIX-NIX - Natečaj Občine Kočevje in OI JSKD Kočevje

Predmet poziva:
23. oktobra 1492, dober teden po odkritju Amerike, je cesar Friderik III. v Linzu podpisal dokument, s katerim je meščanom Kočevja in podložnikom kočevskih uradov (vključno z Ribnico) dovolil, da s svojimi izdelki in živino zaradi turških pustošenj trgujejo po Hrvaškem in drugje. Na podlagi patenta, ki je bil še večkrat potrjen in razširjen, se je razvila krošnjarska tradicija, po kateri so Kočevarji do druge svetovne vojne sloveli po vsej srednji in jugovzhodni Evropi.

Če je v Ribniški dolini krošnjarstvo ohranjalo rokodelske temelje, pa so se prebivalci Kočevske kasneje pretežno preusmerili na donosnejše trgovanje z južnim sadjem. Nekateri, kot denimo rodbina Kozler, so ob tem obogateli, drugim je prodaja omogočala le skromno preživetje na skopi domači zemlji.

Z izboljšanjem lokalne ponudbe so dobički iz trgovanja z agrumi začeli upadati, zato so si krošnjarji morali poiskati nove vire dohodka. Ob kostanjarstvu je temelj krošnjarjenja tako postala prodaja drobnih izdelkov, sadežev in slaščic, še posebej pa so kočevske »hauzirerje« poznali po igrah na srečo oziroma srečelovu fix-nix, kar bi lahko s prevedli kot »nič ni vnaprej znano« ali »nič ni dokončno«. Igra je veljala za njihov zaščitni znak.

Krošnjarstvo je v stiku z zunanjim okoljem na Kočevsko po eni strani prineslo nove ideje, navade, izkušnje in pobude, npr. za razvoj lodnarstva, po drugi plati pa zaradi odsotnosti moške delovne sile povzročilo postopno opuščanje kmetij in izseljevanje, kasneje pa širjenje nacizma med prebivalci. Vendar pa je patent 1492 hkrati spremenil življenje ljudi, predvsem v smislu miselnega preboja k večji podjetnosti, inovativnosti, odprtosti in prilagodljivosti. S tem pa nam ostaja izziv tudi v sedanjem času nenehnih sprememb po načelu »fix-nix«, ko v globaliziranem svetu omenjene lastnosti postajajo še toliko pomembnejše.

 

Upravičeni prijavitelji:
Sodelujejo lahko vsi prebivalci občine Kočevje in drugi posamezniki, izobraževalne ter ostale zainteresirane ustanove, društva in zavodi iz Slovenije ali tujine.

Delo je lahko povezano neposredno s tematiko krošnjarskega patenta in krošnjarjenja, lahko pa se s poljubne perspektive nanaša tudi na druge sorodne teme (npr. podjetnost, inovativnost, izzivi sodobnega časa …).

Rok prijave: Roka za prijavo je 21. 11. 2017, rok za oddajo del pa 11. 12. 2017.

 

 Več informacij tukaj.

‹ nazaj